19. člen

Mir — beseda, ki med nami nikakor ne velja več za samoumevno, in prepričana sem, da prošnje za mir niso več izgovorjene zgolj mimogrede. Prav tako tema o miru ne sme manjkati v Vodilu, saj je bil sv. Frančišek njegov glasnik in graditelj. Prvi del člena namreč pravi:
Kot nosilci miru naj se zavedajo, da ga je treba neprestano graditi; z dialogom naj iščejo pota edinosti in bratskega razumevanja in naj zaupajo v navzočnost Božjega kvasa, ki je v človeku, in v preoblikovalno moč ljubezni in odpuščanja.
Mir je ena izmed najbolj željenih dobrin človeka in je nujen za človeštvo, vendar si večina ljudi zanj zelo malo prizadeva. Kar pomislimo na mnoge vsakdanje situacije doma, v službi, v cerkvi… Kako pogosto smo pripravljeni seči v roko sočloveku in mu zaželeti mir? In kakšno vrednost ima to, če desnemu sosedu pri maši sežemo v desnico, k levemu pa se niti ne obrnemo? Poglavitno na poti k miru je odpuščanje. V božjih očeh ima odpuščanje veliko vrednost. S tem dejanjem ljubezni si lahko pridobimo mnoge milosti in blagoslove. Kristus je s svojim odpuščanjem in krvjo pridobil odrešenje ljudi. Po odpuščanju pa sledi še korak, ki nam ga Jezus narekuje v evangeliju in bi mu lahko rekli kar ‘dejanje herojstva’; moliti za tiste, ki so nas prizadeli ali nam kaj hudega storili.
Konstitucije pa vabijo tudi k preventivi za mir. Opominjajo nas, brate in sestre OFS, ki smo lastniki kakšnih dobrin, da »v primernem času napišemo oporoko glede svojega premoženja«, da se tako izognemo prepirom, ki bi lahko nastali med našimi dediči. To so mogoče za koga neprijetne stvari, a jih je potrebno urediti, dokler je še čas.
Seveda pa lahko mir prinašamo tudi preko veselja in upanja. O tem nas nagovarja drugi del člena:
Oznanjevalci popolnega veselja naj ob vsaki priložnosti skušajo drugim prinašati veselje in upanje. Vcepljeni v Kristusovo vstajenje, ki daje pravi smisel sestri Smrti, naj z vedrim mirom čakajo na dokončno srečanje z Očetom.
To je sporočilo radosti, veselja in upanja, ki nas pripravlja na naš končni cilj; zreti si iz oči v oči s Sveto Trojico. Srečanje s smrtjo ne sme biti v nasprotju s programom članov OFS ali celo izključeno. Sestra smrt je Frančiška našla pripravljenega; o njej napiše celo zadnjo kitico v svoji hvalnici stvarstva: »Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti.«
Preden nam smrt odpre vrata prehoda na tisto stran, kjer nas čaka primerna nagrada za vse dobro, kar smo storili, je potrebno delati za to nagrado, in najlepše delo nas, članov OFS, je prinašati mir, povsod biti njegovi pospeševalci, začenši pri lastnem notranjem življenju. In z mirom so tesno povezani: radost, veselje in upanje.

Člen 19
Kot nosilci miru naj se zavedajo, da ga je treba neprestano graditi; z dialogom naj iščejo pota edinosti in bratskega razumevanja in naj zaupajo v navzočnost Božjega kvasa, ki je v človeku, in v preoblikovalno moč ljubezni in odpuščanja.
Oznanjevalci popolnega veselja naj ob vsaki priložnosti skušajo drugim prinašati veselje in upanje.
Vcepljeni v Kristusovo vstajenje, ki daje pravi smisel sestri Smrti, naj z vedrim mirom čakajo na dokončno srečanje z Očetom.