STATUT

UVOD

Definicija

Člen 1

Narodno bratstvo Frančiškovega svetnega reda Slovenije je organsko združenje vseh osebnih in krajevnih bratstev OFS, tistih že kanonično ustanovljenih ali šele v nastajanju, na ozemlju Republike Slovenije (GK člen 65.1).

Sedež

Člen 2

Narodno bratstvo OFS Slovenije ima svoj sedež v Ljubljani, Prešernov trg 4, SI -1000 Ljubljana          (GK člen 65.3).

Cilji

Člen 3

  1. Cilj bratstva OFS je v bratski skupnosti živeti evangelij po zgledu svetega Frančiška Asiškega ter spodbujati in širiti ta način življenja v cerkvenih okvirih in v javnem življenju Slovenije, upoštevajoč kulturne običaje, družbene strukture, civilno organiziranost in posebnosti etničnih skupnosti na tem ozemlju.
  2. Narodno bratstvo s primernimi usmeritvami in dejanji vzdržuje žive in dejavne odnose s krajevnimi bratstvi, bodisi neposredno ali preko pokrajinskih bratstev, da bi bilo sodelovanje med njimi plodno, vzajemno in vsem v pomoč.
  3. Narodni svet mora vzdrževati žive in dejavne odnose z mednarodnim bratstvom OFS.

 

BRATSTVO

Svet bratstva in predsednik

Člen 4

 

Bratstvo (na katerikoli ravni) vodita in usmerjata svet bratstva in predsednik, ki sta izvoljena na način in v časovnih okvirih, kot to določajo Generalne konstitucije in ta Statut. Član sveta bratstva je tudi duhovni asistent, ki izvaja svojo vlogo v skladu z 90.2. členom Generalnih konstitucij in 12.3. členom Statuta za duhovno in pastoralno asistenco v OFS.

Svet bratstva

Člen 5

Svet bratstva je sestavljen skladno z 49. členom Generalnih konstitucij in izvršuje naloge, ki jih zanj določa 50. člen istih konstitucij. Poleg teh nalog med drugim:

  • pripravlja seje bratstva,
  • se v družinskem duhu zavzema za skupna molitvena in študijska srečanja ter karitativne in apostolske dejavnosti, skupaj z drugimi akterji v Frančiškovi družini svojega področja,
  • odloča o sprejemu kandidatov v začetno vzgojo,
  • odloča o oprostitvah časa začetne vzgoje,
  • ocenjuje potrebnost podaljšanja časa za začetno vzgojo,
  • odloča o sprejemu kandidatov za zaobljube,
  • odloča o prošnji brata ali sestre za prestop iz drugega krajevnega bratstva (GK člen 55)
  • sprejema ukrepe, predvidene v 56. in 57. členu Generalnih konstitucij, proti tistim, ki ne spoštujejo obvez in zahtev življenja v bratstvu, ter ustrezne ukrepe po hitrem postopku iz 58. člena,
  • odloča o ustanovitvi sekcij ali skupin znotraj istega bratstva ali skupaj z drugim krajevnim bratstvom,
  • zaupa članu sveta bratstva ali drugemu sposobnemu članu istega ali bližnjega bratstva vodenje in animacijo sekcij ali skupin,
  • zaprosi svet na višjem nivoju, za prehod krajevnega bratstva pod pastoralno skrb druge obedience prvega reda ali TOR.

V krajih, kjer deluje FRAMA, njihov predstavnik sodeluje v svetu bratstva na isti ravni in, če ima zaobljubo OFS, lahko tudi glasuje (GK člen 97.4).

Predsednik sveta bratstva

Člen 6

  1. Predsednik sveta bratstva je prvi odgovoren v bratstvu (GK, člen 51.1) in svoje naloge izvršuje kolektivno s svetom.
  2. Njegove pristojnosti so navedene v 51. členu Generalnih konstitucij. Poleg tega je predsednik dolžan srbeti za delovanje različnih služb ter zagotoviti, da jih bodo tisti, ki jih sprejmejo in opravljajo, izvrševali po predhodno sprejetih smernicah sveta bratstva.

 

Frančiškova mladina – FRAMA

Člen 7

  1. Skladno s smernicami sveta bratstva z višjega nivoja in ob sodelovanju z duhovnim asistentom se krajevno bratstvo trudi najti najbolj primerne načine, ki bi spodbujali ustanovitev bratstva FRAME.
  2. FRAMA ima svoj Statut, organizacijo in njim lastne ter njihovim potrebam prilagojene vzgojne metode (GK, člen 96.5).
  3. Bratstvo OFS organizira srečanja s Frančiškovo mladino (Vodilo, člen 24).
  4. Da bi vzajemno izpričevali izkustva svoje vere, si bratstva OFS in FRAME prizadevajo za skupne pobude ter z izvrševanjem evangelizacijskih nalog sodelujejo pri prenašanju duha Frančiškove karizme na širša področja sodobne realnosti.
  5. Vsako krajevno bratstvo določi enega izmed svojih članov za bratskega animatorja za spremljanje bratstva FRAME (GK, člen 97.2).
  6. Svet bratstva OFS na vsakem nivoju imenuje enega izmed svojih članov v svet bratstva FRAME na istem nivoju, prav tako pa tudi nekdo iz
  7. FRAME postane član sveta OFS (GK, člen 97.4).

 

 

Frančiškovi otroci

Člen 8

Bratstva OFS in FRAME si prizadevajo ustanavljati skupine otrok in mladostnikov ter jih tam vzgajati za preprosto in veselo življenje v družini, šoli in njihovem okolju. Začnejo naj jih tudi seznanjati s svetim Frančiškom, ljubeznijo do njega in z življenjem v njegovem duhu (GK, člen 25).

 

Čas uvajanja – postulat

Člen 9

Postulat je čas, namenjen preverbi krščanskega in frančiškovskega poklica kandidata, ko se ga postopno usmerja k življenju v skupnosti z brati in sestrami. Trajanje tega obdobja lahko določi vsako krajevno bratstvo samo, vendar ne sme biti krajše od šestih mesecev (GK, člen 38).

 

Čas začetne vzgoje – noviciat

Člen 10

Noviciat je obdobje spoznavanja, študija in privzemanja Frančiškove duhovnosti, ki naj traja vsaj eno leto (GK, člen 40.1). Začetna vzgoja traja do zaobljub in poteka v skladu z zahtevami  40. in 41. člena Generalnih konstitucij.

Integracija

Člen 11

Predsedniki in odgovorni za vzgojo v krajevnih bratstvih lahko poleg vzgoje v svojih bratstvih dodatno organizirajo tudi skupna srečanja s kandidati iz sosednjih bratstev. Podobna skupna srečanja lahko organizirajo tudi za tiste, ki se pripravljajo na trajne in začasne zaobljube. Na teh srečanjih naj se, poleg obravnavanja vzgojnih tem, izmenjujejo tudi ideje o ciljih OFS in izkušnje iz evangeljskega življenja bratstev. Skrbijo tudi za stalno dozorevanje prepoznavanja poklicanosti in za rast edinosti med bratstvi (GK, člena 40.1 in 44.2).

Starost za zaobljube in znak pripadnosti

Člen 12

  1. Najnižja starost kandidata za zaobljube je izpolnjenih 18 let.
  2. Prepoznavni znak pripadnosti OFS je znak TAU (GK, člen 43).
  3. Vsak kandidat dobi ob sprejemu v red Knjižico bratov in sester Frančiškovega svetnega reda v Sloveniji, izpolnjeno z osnovnimi podatki o sprejemu in obljubi.

Trajna vzgoja

Člen 13

  1. Trajna vzgoja je nujno potrebno sredstvo za pomoč bratom in sestram v OFS na njihovi poti spreobrnjenja in pri njihovem poslanstvu v Cerkvi in svetu.
  2. Programe za trajno vzgojo pripravlja narodni svet OFS, ki se ob upoštevanju sedanjih življenjskih zahtev trudi udejanjiti Frančiškovo karizmo v luči znamenj časa in v soglasju s sodobno cerkveno ter družbeno realnostjo.
  3. Narodni in pokrajinski sveti bratstev načrtujejo tečaje za poglabljanje in posodabljanje znanj vseh odgovornih za animacijo in vodenje krajevnih bratstev.
  4. Sveti krajevnih bratstev določajo načine za uresničevanje vzgojnih programov, ki jih pripravi narodni ali pokrajinski svet.
  5. Krajevna bratstva odgovorno sodelujejo pri vzgojnih dejavnostih in pobudah, ki jih ponujajo narodni svet, pokrajinski sveti ali krajevna Cerkev.
  6. Narodni ali pokrajinski svet je soodgovoren za usposabljanje bratov in sester, da bodo glasniki in spodbujevalci poklicanosti v OFS.
  7. Vsi člani Frančiškovega svetnega reda so dolžni s svojim življenjskim zgledom izpričevati svoje poslanstvo.

Sodelovanje v življenju krajevnega bratstva

Člen 14

  1. Življenje v bratstvu OFS bratje in sestre udejanjajo s pomočjo bratskih srečanj.
  2. Člani OFS so zaradi svoje poklicanosti in pripadnosti soodgovorni za življenje svojega bratstva in obenem celotnega OFS.
  3. Sveti bratstev na različnih ravneh si morajo prizadevati, da bi bila občasna zborovanja ali srečanja bratstva usmerjena k pospeševanju duha občestvenosti bratov in sester ter k njihovi duhovni rasti in zorenju.
  4. Na različnih srečanjih naj si bratstva vzamejo čas za pogovor, vzgojo, spoznavanje Božje besede, obhajanje evharistije, molitvene ure, tipične frančiškovske pobožnosti …
  5. V življenju bratstva lahko sodelujejo tudi osebe, ki vanj formalno sicer niso vključene, si pa želijo sodelovati pri njegovih dejavnostih (GK, člena 53.5 in 103.1). Da navzočnost teh ne bi preveč vplivala na pravi duh bratstva, naj njihov delež ne presega 30 % števila vseh članov bratstva (pismo predsedstva CIOFS št. 35/02-08, 1. januar 2006).

                                                       Člen 15

  1. Bratstvo, samostojno ali v sodelovanju s Frančiškovo družino ali drugimi združenji oziroma gibanji, neguje apostolske, karitativne in socialne pobude, pri katerih prostovoljno sodelujejo njeni člani, bodisi z materialnimi prispevki, osebno molitvijo ali tihim darovanjem svojega trpljenja.
  2. Če bratstvo ne more gojiti svojih lastnih apostolskih pobud, se vključi v apostolat katerega od svojih članov, tako da ga podpira z molitvijo, nasveti ali bratsko naklonjenostjo.

Člen 16

Svet bratstva na primerne načine skrbi za spodbujanje poklicanosti v OFS. Pomaga si z raznimi sredstvi: zgibanke, letaki, plakati, dopisi … skladno s krajevnimi običaji in potrebami organizira »dneve poklicanosti« ali druge oblike srečanj.

 

POKRAJINSKO BRATSTVO

Splošni podatki

Člen 17

Frančiškov svetni red Slovenije ima naslednja pokrajinska bratstva:

  • PB OFS Ljubljana, ki pokriva področji nadškofije Ljubljana in škofije Novo mesto,
  • PB OFS Maribor, ki pokriva področja nadškofije Maribor in škofij Celje ter Murska Sobota,
  • PB OFS Koper, ki pokriva področje škofije Koper.

Člen 18

Vloga pokrajinskih bratstev je, da preko svojih svetov spodbujajo, vodijo in usmerjajo vsa krajevna bratstva na svojem območju ter ohranjajo edinost z narodnim bratstvom (GK, člen 61.1).

Člen 19

  1. Pokrajinska bratstva ustanavlja, kot je zapisano v 61.2. členu Generalnih konstitucij, svet narodnega bratstva.
  2. Vsako pokrajinsko bratstvo mora imeti najmanj 5 krajevnih bratstev s skupno ne manj kot 80 člani z zaobljubami.
  3. S trenutkom ustanovitve pokrajinskega bratstva začne teči predkapitularno obdobje. Svet narodnega bratstva je odgovoren, da za to obdobje imenuje začasni svet pokrajinskega bratstva, ki potem najkasneje po preteku enega semestra (polletja) skliče prvi volilni kapitelj.
  4. Organi pokrajinskega bratstva so:
  • pokrajinski kapitelj,
  • pokrajinski svet,
  • predsednik pokrajinskega sveta.

Kapitelj ali pokrajinska skupščina

Člen 20

  1. Pokrajinski kapitelj je organ, ki predstavlja vsa krajevna bratstva na svojem območju.
  2. Na svojem območju ima posvetovalno in volilno pravico.

Člen 21

Pristojnosti pokrajinskega kapitlja so:

  • posvetovanja o organiziranosti, vzgoji, duhovni animaciji ter karitativni dejavnosti v skladu s smernicami narodnega sveta,
  • obravnavanje in potrjevanje poročil o delovanju pokrajinskega sveta,
  • obravnavanje in potrjevanje poročil o ekonomskih in premoženjskih zadevah pokrajinskega bratstva,
  • volitve predsednika in članov pokrajinskega sveta vsake tri leta; njihovo število predhodno potrdi isti kapitelj,
  • spremembe lastnega Statuta in glasovanje o njem, predno ga predložijo v potrditev narodnemu svetu (GK, člen 6.3).

Člen 22

Člani pokrajinskega kapitlja so:

Po  službi:

  • člani pokrajinskega sveta in predsedniki krajevnih bratstev,
  • člani konference pokrajinskih duhovnih asistentov in pokrajinski duhovni asistent FRAME,
  • predstavnik FRAME s pokrajinskega nivoja, ki ima tudi pravico glasovanja, če ima zaobljube v OFS.

Po izvolitvi:

  • en predstavnik za vsako krajevno bratstvo in za bratstva z več kot 20 člani za vsakih naslednjih 20 članov še po en predstavnik (GK. člen 77.2) – primer: do 20 članov 1 predstavnik, od 21 do 40 članov 2 predstavnika, od 41 do 60 članov 3 predstavniki… itd.

Člen 23

Pokrajinskemu kapitlju predseduje predsednik pokrajinskega sveta. Volilnemu delu zasedanja predseduje predsednik narodnega sveta ali njegov delegat.

Člen 24

  1. Pokrajinski kapitelj je sklican, ko to zahteva najmanj tretjina njegovih članov ali pa ko pokrajinski svet odloči, da je to potrebno.
  2. Volilni kapitelj je sklican vsake tri leta.
  3. Pokrajinski predsednik mora, ko se za to odloči pokrajinski svet, sklicati kapitelj in predložiti dnevni red najmanj 30 dni pred zasedanjem kapitlja.
  4. Pokrajinski predsednik mora, ko se za to odloči pokrajinski svet in po predhodnem posvetovanju s predsednikom narodnega sveta, sklicati volilni kapitelj najmanj 30 dni pred zasedanjem kapitlja.

Pokrajinski svet

Člen 25

  1. Pokrajinski svet je organ, ki skladno s pooblastili iz 62.2. člena Generalnih konstitucij vodi pokrajinsko bratstvo.
  2. Poleg tega pokrajinski svet tudi:
  • spodbuja in pospešuje potrebno sodelovanje pri začetni in trajni vzgoji s sosednjimi pokrajinskimi bratstvi,
  • če je potrebno, prilagaja krajevnim razmeram vzgojna sredstva in metode,
  • spodbuja vzgojo predsednikov in drugih odgovornih na krajevni ravni,
  • spodbuja povezavo krajevnih bratstev z ostalimi predstavniki znotraj Frančiškove družine in z drugimi laičnimi apostolskimi združenji,
  • podpira prisotnost v družbenih, političnih in kulturnih dejavnostih, posebno tistih, ki so usmerjene k spoštovanju življenja, pravičnosti in varstva narave,
  • izrazi svoje mnenje in sodeluje pri kanonični ustanovitvi novega krajevnega bratstva,
  • na prošnjo zainteresiranega krajevnega bratstva in po predhodni pridobitvi dovoljenja nadrejenega odgovornega predstojnika prvega reda ali TOR daje soglasje za prehod tega bratstva pod pastoralno skrb druge obedience, kot je predvideno v 47.2. členu Generalnih konstitucij,
  • po predhodni preverbi pravilnosti motivov zainteresiranih bratov in sester predlaga narodnemu svetu ustanovitev osebnih bratstev. Na podlagi sklepa pokrajinskega bratstva njegov predsednik pošlje narodnemu predsedniku:
  1. pisno prošnjo za ustanovitev osebnega bratstva zainteresiranih članov z zaobljubami,
  2. kratko obrazložitev, v kateri so navedeni:
  • motivi za ustanovitev,
  • apostolske aktivnosti, ki jih bo bratstvo predvidoma gojilo,
  • predlog za določitev primernega duhovnega asistenta,
  • sedež bratstva.

Člen 26

  1. Svet pokrajinskega bratstva sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in odgovorni za vzgojo. Skladno s potrebami življenja v pokrajinskem bratstvu so lahko konkretne naloge zaupane tudi dodatnim članom (svetnikom) pokrajinskega sveta.
  2. Člani pokrajinskega sveta so tudi člani pokrajinske konference duhovnih asistentov (v primeru pomanjkanja, lahko samo eden), kot predvideva Statut za pastoralno in duhovno asistenco OFS v 21. členu. Pravico glasovanja v pokrajinskem svetu ima tudi predstavnik FRAME, če ima zaobljubo OFS.
  3. Podpredsednik, tajnik in blagajnik izvajajo naloge predvidene v 51.1., 51.2. in 51.4. členu Generalnih konstitucij.
  4. Naloge odgovornega za vzgojo so:
  • priprava vzgojnih programov za odgovorne za vzgojo in druge nosilce služb v krajevnih bratstvih,
  • posredovanje gradiv za vzgojo, ki jih pripravlja narodni svet ter sprejemanje potrebnih prilagoditev krajevnim razmeram,
  • skrb za kakovostno izvajanje vzgojnih programov v krajevnih bratstvih,
  • priprava potrebnih sredstev za skupno vzgojo več sosednjih bratstev.

Člen 27

Svet bratstva skliče pokrajinski predsednik najmanj 15 dni pred sejo in obenem predloži dnevni red.

Svet se redno sestaja vsaj vsake 3 mesece, v izrednih primerih pa tudi na zahtevo najmanj ene tretjine njegovih članov ali ko se to zdi potrebno predsedniku.

 

Pokrajinski predsednik

Člen 28

Pokrajinski predsednik je prvi odgovoren v pokrajinskem bratstvu (GK, člen 63.1) in svoje naloge opravlja kolektivno s pokrajinskim svetom. Z vsemi pooblastili predstavlja pokrajinsko bratstvo in izvršuje naloge, navedene v 63. členu Generalnih konstitucij. Razen tega mora skrbeti, da se izvršujejo vse sprejete naloge in da se finančna sredstva porabljajo skladno s predhodno sprejetimi odločitvami pokrajinskega sveta.

 

NARODNO BRATSTVO

 

Organi narodnega bratstva

Člen 29

Organi narodnega bratstva so:

  • narodni kapitelj,
  • narodni svet,
  • predsednik narodnega bratstva.

Narodni kapitelj

Člen 30

  1. Narodni kapitelj OFS je organ, ki predstavlja vsa bratstva OFS v Sloveniji.
  2. Kapitelj ima zakonodajno, posvetovalno in volilno moč na ozemlju narodnega bratstva.
  3. Ko kapitelj zaseda zaradi volitev, se imenuje narodni volilni kapitelj.
  4. Kapitelj ima zlasti sledeča pooblastila:
  • odloča o organiziranosti, vzgoji, duhovni animaciji in o karitativni dejavnosti na svojem območju,
  • obravnava in potrjuje poročila o delovanju narodnega sveta,
  • obravnava in potrjuje poročila o ekonomskih in premoženjskih zadevah narodnega bratstva,
  • vsake tri leta voli narodnega predsednika in druge člane narodnega sveta; njihovo število določa kapitelj in Mednarodni svet OFS,
  • sprejema lasten Statut ali njegove spremembe, predno ga/jih predloži v potrditev predsedstvu Mednarodnega sveta OFS,
  • potrjuje statute bratstev na nižjem nivoju (pokrajinskem ali krajevnem) ter statute osebnih bratstev ali duhovniških skupin v OFS,
  • določa najnižji letni prispevek pokrajinskih in krajevnih bratstev.

Člen 31

Narodni kapitelj sestavljajo:

po službi:

–    člani narodnega sveta,

–    predsedniki pokrajinskih bratstev,

–    narodni duhovni asistenti (Statut za duhovno asistenco 19)

–    predsedniki Pokrajinskih konferenc duhovnih asistentov (Statut za duhovno asistenco 12.3)

–    narodni duhovni asistent FRAME

–    narodni delegat FRAME s pravico glasovanja, če ima zaobljubo FSR.

po izvolitvi:

–    še en predstavnik vsakega Pokrajinskega sveta,

–    drugi izvoljeni predstavniki pokrajinskih bratstev, med njimi tudi predsedniki krajevnih bratstev kot člani pokrajinskih kapitljev, v številu po členu 22.

Člen 32

  1. Narodnemu kapitlju predseduje narodni predsednik, volilnemu delu zasedanja pa generalni minister Mednarodnega sveta OFS ali njegov delegat.
  2. Narodni kapitelj je sklican, ko to zahteva vsaj ena tretjina njegovih članov ali ko se to zdi potrebno narodnemu svetu.
  3. Narodni volilni kapitelj je sklican vsake tri leta.
  4. Narodni predsednik mora po predhodnem sklepu narodnega sveta sklicati kapitelj najmanj 60 dni pred njegovim obhajanjem in obenem predložiti tudi dnevni red.
  5. Narodni predsednik mora po predhodnem formalnem sklepu narodnega sveta sklicati volilni kapitelj najmanj 60 dni pred začetkom zasedanja. O kapitlju mora biti dovolj zgodaj (zaželeno je vsaj 6 mesecev prej) obveščen tudi generalni minister Mednarodnega sveta OFS (CIOFS).

 

Narodni svet

Člen 33

  1. Narodni svet je organ, ki vodi narodno bratstvo OFS in izvršuje naloge, predvidene v 66.2. členu Generalnih konstitucij.
  2. Poleg tega narodni svet:
  • pripravlja in potrjuje programe in pripomočke za začetno in trajno vzgojo,
  • potrjuje ustanavljanje pokrajinskih bratstev,
  • samostojno ali na predlog pokrajinskih bratstev potrjuje ustanovitev osebnih bratstev (preveriti mora upravičenost in motive za ustanovitev ter predhodno obvestiti vrhovnega predstojnika prvega reda ali TOR, pod katerega pristojnost bo spadala kanonična ustanovitev ter skrb za duhovno in pastoralno asistenco),
  • narodnemu volilnemu kapitlju predlaga število članov narodnega sveta, ki bodo na kapitlju voljeni.

Člen 34

  1. Narodni svet sestavljajo: predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik, mednarodni svetnik in odgovorni za vzgojo. Skladno s potrebami življenja v narodnem bratstvu so lahko konkretne naloge zaupane tudi dodatno izvoljenim svetnikom narodnega sveta.
  2. Polnopravni člani narodnega sveta so:

–     člani konference narodnih duhovnih asistentov, v primeru pomanjkanja lahko samo eden, kot predvideva Statut za pastoralno in duhovno asistenco FSR v 21. členu,

–    duhovni asistent FO in FRAMA,

–    predstavnik FRAME, ki lahko tudi glasuje, če ima zaobljube v FSR.

  1. Podpredsednik, tajnik in blagajnik opravljajo naloge (če je potrebno, ustrezno prilagojene), predvidene v 52.1., 52.2. in 52.4. členu Generalnih konstitucij.
  2. Odgovorni za vzgojo v narodnem svetu ima naslednja pooblastila:
  • pripravlja in posodablja programe in pripomočke za začetno in trajno vzgojo, pri čemer upošteva smernice predsedstva Mednarodnega sveta (CIOFS) in jih prilagojene krajevnim razmeram daje v potrditev narodnemu svetu,
  • v sodelovanju s strokovnimi sodelavci pripravlja izdaje gradiv za vzgojo,
  • spodbuja redno organizacijo vzgojnih tečajev, seminarjev in posvetovanj na narodnem nivoju,
  • skrbi za stike z odgovornimi za vzgojo v pokrajinskih bratstvih.

Člen 35

  1. Seje narodnega sveta z navedbo dnevnega reda sklicuje predsednik vsaj 30 dni pred datumom srečanja.
  2. Narodni svet se redno sestaja vsaj 4-krat letno, v izrednih primerih pa na zahtevo najmanj ene tretjine njegovih članov ali ko se narodnemu predsedniku to zdi potrebno.

Narodni predsednik

Člen 36

Narodni predsednik je prvi odgovoren v narodnem bratstvu in svoje naloge opravlja kolektivno z narodnim svetom. Z vsemi pooblastili predstavlja narodno bratstvo in izvršuje naloge navedene v 67. členu Generalnih konstitucij. Poleg tega mora skrbeti, da se izvršujejo vse sprejete naloge in da se sredstva porabljajo skladno s predhodno sprejetimi odločitvami narodnega sveta.

CIVILNOPRAVNI POLOŽAJ, PREMOŽENJSKE IN GOSPODARSKE ZADEVE BRATSTVA

Civilnopravni položaj

Člen 37

  1. Vsako bratstvo OFS na vsaki ravni je v Cerkvi pravna oseba, zato si lahko pridobi status civilnopravne osebe v skladu z državno zakonodajo. S tem statusom bo lahko pridobivalo in razpolagalo s sredstvi ter moglo delovati kot pravni subjekt, ki uresničuje v OFS sprejete pravne akte.
  2. Po smernicah narodnega sveta se poenoti kriterije v zvezi s pravno obliko; sprejem in izpolnjevanje teh kriterijev se pričakuje od vseh bratstev.

Premoženje

Člen 38

Premoženje krajevnih, pokrajinskih in narodnega bratstva predstavljajo:

  • prispevki njihovih članov, pri čemer letne prispevke periodično določa narodni kapitelj,
  • presežki iz predhodnega poslovanja,
  • premično in nepremično premoženje, pridobljeno z nakupom, dedovanjem, donacijo ali s kakršnokoli drugo dodelitvijo.

Člen 39

Ob spoštovanju avtonomije bratstev na vseh nivojih pri upravljanju in uporabi njihovega premoženja, je za prodajo, zamenjavo ali nakup nepremičnin, katerih vrednost ne presega dveh tretjin s strani Svetega sedeža (Škofovske konference) za ta teritorij določene mejne vrednosti, potrebna privolitev narodnega sveta. V primeru večjih vrednosti se je treba obrniti na Mednarodni svet OFS.

Člen 40

Obračunsko obdobje se začne 1. januarja in zaključi 31. decembra. Blagajnik bratstva mora do 31. marca sledečega leta odgovornemu svetu bratstva predložiti v potrditev letno bilanco prihodkov in odhodkov.

Člen 41

Na začetku vsakokratnega triletnega mandata sveta bratstva je potrebno izvesti in uskladiti inventuro premoženja.

Člen 42

Če se krajevno, pokrajinsko ali narodno bratstvo ukine, njegovo premoženje postane last nadrejenega bratstva (GK, člen 48.1).

Če bratstvo ponovno zaživi, skladno z Generalnimi konstitucijami in kanonskim pravom, pridobi nazaj dobrine, ki še obstajajo, knjižnico in arhiv (GK, člen 48.2).

Člen 43

  1. Svet, ki zaključuje svoj mandat, mora, če ima premoženje ali z njim upravlja, pred obhajanjem volilnega kapitlja zaprositi izvedenca, ki ni član sveta, ali revizorski kolegij odgovarjajočega bratstva, za verifikacijo premoženjskega in finančnega stanja. Potrditev stanja mora biti predstavljena članom kapitlja (GK, 54.3, 62.2 in 66.2).
  2. Predsednik, ki zaključuje svoj triletni mandat, preda svojemu nasledniku akte in dokumente bratstva ter administrativne registre pravilno podpisane s strani predsednika in računovodje. Blagajnik, ki zaključuje mandat, preda svojemu nasledniku veljavno inventurno poročilo in morebitni ostanek v blagajni.

 

POSTOPEK ZA REDNE IN NADOMESTNE VOLITVE

Splošni pogoji

Člen 44

  1. Volilni kapitelj bratstva je sklican kot določa 51.2. člen Generalnih konstitucij za krajevna bratstva, oziroma in 32. člen tega Statuta za pokrajinska in narodno bratstvo.
  2. Predsednik bratstva z višjega nivoja lahko skliče datum kapitlja pred ali po izteku roka, vendar razlika ne sme biti večja od dveh mesecev glede na izpolnitev triletnega obdobja po prejšnjem kapitlju.
  3. Svet bratstva mora, preden se zaključi njegov mandat, dokončati vsa za življenje bratstva nujno potrebna dejanja in jih ne sme preložiti na prihodnji svet.

Člen 45

  1. Pred volitvami posameznih služb je potrebno:
  • da kapitelj potrdi, poleg z Generalnimi konstitucijami določenih , morebitne dodatne službe in potrebno število svetnikov zanje,
  • da predsednik kapitlja izmed članov kapitlja imenuje tajnika in dva števca glasov,
  • da člani kapitlja za vsako službo predlagajo vsaj dva kandidata, pri čemer naj upoštevajo njihovo pripravljenost in usposobljenost, da bi omogočili svobodno in legalno izvolitev.
  1. Volitve morajo potekati ločeno za vsako službo in na pregleden način po naslednjem vrstnem redu:
  • predsednik sveta bratstva (GK, člen 78.1),
  • podpredsednik sveta bratstva (GK, člen 78.2),
  • ostale službe svetnikov: tajnik, blagajnik, odgovorni za vzgojo in na narodnem nivoju še mednarodni svetnik (GK, člen 78.3).

Volivci na vsak glasovalni listič v vsakem krogu lahko napišejo samo eno osebo.

  1. Volitve ostalih služb, ki jih je predhodno določil kapitelj, lahko potekajo s skupnim volilnim listkom za vse svetnike, če se to predsedujočemu zdi primerno.

 

Reelekcija in nezasedene službe

Člen 46

  1. Ob ponovni izvolitvi v isto službo (reelekcija) postopamo skladno s členi 79.1–79.3 Generalnih konstitucij.
  2. Za tretjo zaporedno izvolitev svetnika je, ne glede na to, katero službo je predhodno opravljal (tajnik, blagajnik ali drugo), potrebna dvotretjinska večina v prvem krogu (GK, člen 79.3).
  3. V triletno trajanje službe predsednika, podpredsednika ali svetnika se šteje samo mandat v isti službi. Prehodi iz nadrejene službe v podrejeno in obratno se torej pri upoštevanju ponovitve mandata ne štejejo. Izjema je, da predsednik po izteku mandata ne more biti izvoljen za podpredsednika.
  4. Mandat izvoljenih za vse službe traja tri leta. Če služba predsednika ali podpredsednika med trajanjem mandata postane nezasedena, se postopa v skladu s 81. 1. in 81.2. členom Generalnih konstitucij, v primeru nezasedenosti služb drugih članov pa s 81.3. členom istih konstitucij, tako da pristojni svet imenuje za to službo, po predhodnem soglasju, brata ali sestro, ki je na volilnem kapitlju bil/a naslednji/a po številu prejetih glasov.

Udeleženci volilnega kapitlja

Člen 47

Člani z volilno pravico:

Krajevno  bratstvo:

  • Po 77. členu Generalnih konstitucij imajo aktivno in pasivno volilno pravico vsi člani bratstva z zaobljubami, ki so vanj legitimno vključeni. Člani z začasnimi zaobljubami (noviciat) imajo samo aktivno volilno pravico.

Pokrajinsko bratstvo:

  • Člani pokrajinskega sveta, vključno predstavnik FRAME, če ima zaobljube OFS,
  • predsedniki krajevnih bratstev in drugi, po 22. členu tega Statuta, izvoljeni predstavniki.

Narodno bratstvo:

–           člani dosedanjega narodnega sveta, vključno predstavnik FRAME, če ima zaobljube FSR

–           predsedniki pokrajinskih bratstev

–           drugi izvoljeni pokrajinski predstavniki po členu 31.

 

Člani brez volilne pravice (velja za bratstva na vseh ravneh):

  • Predsednik ali delegat neposredno nadrejenega bratstva, ki pa ne sme biti iz domačega bratstva,
  • član konference duhovnih asistentov z višjega nivoja,
  • duhovni asistenti krajevnih bratstev ali člani konference pokrajinskih in narodnih duhovnih asistentov ter pokrajinski in narodni duhovni asistent FRAME (GK, člena 77.1 in 77.2; Statut za duhovno in pastoralno asistenco, člen 12.3).

 

Na volilnem kapitlju krajevnega bratstva ne sodelujejo:

  • Bratje in sestre, ki so suspendirani (GK, člen 56.2). Krajevno bratstvo pripravi istočasno s sklicem kapitlja spisek teh bratov in sester.
  • Za izračun kvoruma se pri volitvah v krajevnem bratstvu odšteje upravičeno odsotne člane (bolezen, družina, služba, oddaljenost …) in tiste, ki imajo opravičilo sveta svojega bratstva (GK, člena 53.3 in 77.4).

DUHOVNA IN PASTORALNA ASISTENCA

Člen 48

  1. Vrhovni predstojniki prvega reda in TOR osebno ali pa preko svojega delegata zagotovijo skrb za duhovno in pastoralno asistenco OFS (GK, člen 86.1 in Statut za duhovno in pastoralno asistenco, člena 5.1 in 5.2).
  2. Omenjeni vrhovni predstojniki so odgovorni za kakovost pastoralnega služenja in duhovne asistence na vseh različnih ravneh (Statut za duhovno in pastoralno asistenco, člen 5.2).
  3. Vrhovni predstojniki se medsebojno uskladijo za najboljši način zagotavljanja duhovne asistence krajevnim bratstvom, ki so iz kakršnega koli razloga za to prikrajšana (GK, člen 88.4 in Statut za duhovno in pastoralno asistenco, člen 7.1).
  4. Vrhovni predstojniki, ki imajo jurisdikcijo na istem ozemlju, se sporazumejo za najboljši način kolektivnega izvrševanja njihovih nalog do pokrajinskih in narodnih bratstev (GK, člen 88.5).
  5. Duhovnega asistenta na prošnjo zainteresiranega bratstva pisno imenuje pristojni vrhovni predstojnik (Statut za duhovno in pastoralno asistenco, člena 15.1 in 15.3).
  6. Kadar bratstvu ni možno dodeliti duhovnega asistenta iz prvega reda ali TOR, lahko pristojen vrhovni predstojnik to zaupa:
  • posvečenim osebam drugih redov frančiškovske usmeritve,
  • bratom in sestram OFS z zaobljubami (laikom ali duhovnikom), ki so posebej usposobljeni za to službo,
  • drugim škofijskim duhovnikom ali posvečenim osebam drugih redov (GK, člen 89.4 in Statut za duhovno in pastoralno asistenco, člen 15.4).
  1. Število duhovnih asistentov, ki so člani svetov bratstev na različnih ravneh, naj bo sorazmerno številu redov, ki v kontekstu mednarodnega, narodnega in pokrajinskih bratstev zagotavljajo duhovno asistenco na krajevni ravni (Statut za duhovno in pastoralno asistenco, člen 16.1).
  2. Glavna naloga asistenta je spodbujati poglabljanje Frančiškove duhovnosti in sodelovati pri začetni in trajni vzgoji zaupanega mu bratstva (GK, člen 90.1 in Statut za duhovno in pastoralno asistenco, člen 13.1).
  3. Naloga konference narodnih in pokrajinskih duhovnih asistentov je, da koordinira vzgojo asistentov in skrbi za bratsko povezanost med njimi ter da pospešuje zanimanje bratov prvega reda in TOR za OFS in FRAMO (Statut za duhovno in pastoralno asistenco, člena 19.3 in 21.3).
  4. Narodni in pokrajinski asistenti morajo vrhovne predstojnike zaradi njihove odgovornosti redno obveščati o življenju in delovanju OFS in FRAME (Statut za duhovno in pastoralno asistenco, člena 20.1 in 22.1).
  5. Krajevni duhovni asistent pospešuje občestvo v bratstvu samem pa tudi občestvo med bratstvom in matično Cerkveno skupnostjo (Statut za duhovno in pastoralno asistenco, člen 23.2).
  6. Bratstva zaprosijo za duhovnega asistenta:
  • Svet krajevnega bratstva vsake tri leta zaprosi pristojnega provincialnega ministra za asistenta, v skladu s konstitucijami prvega reda in TOR ter po predhodnem posvetovanju in proučitvi možnosti z redovnim predstojnikom na krajevnem nivoju, kar je konkretno znamenje občestvenosti in soodgovornosti (GK, člen 91.2 in Statut za duhovno in pastoralno asistenco, člen 23.1).
  • Narodni in pokrajinski svet zaprosita za asistenco, kot je opisano v GK, člen 91.2,b-c ter v Statutu za duhovno in pastoralno asistenco, člen 23.1).
  1. Narodni in pokrajinski statuti OFS določajo število asistentov, ki sodelujejo na narodnem ali pokrajinskem kapitlju, ter kako se jih izbere in kakšne so njihove pristojnosti (Statut za duhovno in pastoralno asistenco, člen 16.4).

BRATSKI IN PASTORALNI OBISKI

Člen 49

  1. Bratski in pastoralni obisk naj se izvedeta, če je le mogoče povezano (GK, 93.4), v duhu Vodila in po določbah Generalnih konstitucij (GK, člena 94 in 95), tega Statuta in Statuta za bratsko in pastoralno asistenco OFS.
  2. Da bi obiski, tako bratski kot pastoralni, bolje potekali, se morajo vizitatorji nanje predhodno pripraviti in si zlasti prizadevati, da:
  • si priskrbijo kopijo poročila predhodnega obiska in kakršen koli drug pomemben dokument,
  • sporočijo zainteresiranemu svetu bratstva program in namen obiska,
  • zaprosijo dotično bratstvo za predhodno informacijo o trenutnem stanju,
  • so odprti za predloge bratstva, ki ga obiščejo.
  1. Vizitator v dveh mesecih po obisku napiše poročilo o vizitaciji in ga predloži dotičnemu, prav tako pa tudi svojemu svetu. Če vizitacije niso bile izvršene skupno, si bratski in pastoralni vizitator izmenjata poročili in jih pravilno shranita v arhivu prejemnika.
  2. Vizitator ne sme sprejemati odločitev v slučajih, ki zahtevajo kolektivno posvetovanje matičnega sveta. V tem primeru obvesti svoj svet in vizitacija, če je potrebno, ostane odprta.
  3. Po preteku ustreznega časa, se vizitator informira o izvedbi posvetovanj in o posledično sprejetih odločitvah.

FRANČIŠKOVA DRUŽINA

Člen 50

  1. Narodni svet OFS je vključen v občestvo Frančiškove družine, kjer se skupaj trudijo, da bi frančiškovska karizma postala bolj prisotna v življenju in poslanstvu Cerkve.
  2. Narodni svet OFS se mora dejavno zavzemati za povečanje enotnosti in vzajemnosti z vsemi člani Frančiškove družine in drugimi organizacijami, ki jih navdihuje Frančiškov duh.
  3. Predsednik Narodnega sveta je član Frančiškovske konference Slovenije in z njo vzdržuje stike, preko nje pa s Slovensko škofovsko konferenco.

 

SPLOŠNA DOLOČILA

Člen 51

  1. Odločitve kolegijskih organov so veljavne, če je prisotna več kot polovica njihovih članov.
  2. Razen v posebnih primerih, ki jih ta Statut določa drugače, se odločitve sprejemajo z absolutno večino prisotnih. V primeru neodločenega izida, predsednik lahko umakne svoj glas.
  3. Glasovanja, ki se nanašajo na osebe, potekajo tajno. Glasovanja o drugih stvareh lahko potekajo z dvigom rok ali tajno. Zahtevo za tajno glasovanje lahko pred začetkom glasovanja poda katerikoli član organa, ki glasuje.

Člen 52

  1. Da bi na različnih področjih in ravneh narodnega bratstva poenotili uporabo tega Statuta, je za njegovo praktično razlago pristojen narodni kapitelj.
  2. Za pojasnjevanje posebnih primerov, za katere je nujna takojšnja odločitev, je pristojen narodni svet. Njegova odločitev velja do naslednjega narodnega kapitlja.
  3. Spremembe tega Statuta lahko predlaga narodni svet ali katerikoli pokrajinski svet.
  4. Spremembe Statuta sprejme narodni kapitelj z absolutno večino.
  5. Ta Statut in njegove kasnejše spremembe mora potrditi predsedstvo Mednarodnega sveta OFS (GK, člen 6.2).

 

 

 

 

Statut je bil sprejet na volilnem kapitlju OFS v Kančevcih, 24. novembra 2012, in začne veljati, ko je potrjen na mednarodni ravni.