Povezava na zoom dogodek: Frančiškove delavnice za služenje po bratstvih.

Dragi bratje in sestre OFS,

v želji po rasti, povezanosti in dobrem opravljanju služb v naših bratstvih vas prisrčno vabimo na Zoom delavnice za vse službe po bratstvih OFS.

Delavnice so namenjene vsem, ki v bratstvih opravljate katero koli službo, pa tudi tistim, ki razmišljate o sprejemu službe ali želite bolje razumeti delovanje in poslanstvo bratstva kot celote.

Srečanja bodo potekala prek Zooma, Frančiškove delavnice za služenje po bratstvih. kar nam omogoča, da se povežemo ne glede na razdaljo in si vzamemo čas za skupno razmišljanje, pogovor in izmenjavo izkušenj.

Na delavnicah bomo:

• predstavili pomen in odgovornost posameznih služb v OFS,

• delili izkušnje iz prakse in iskali rešitve za izzive,

• spodbujali sodelovanje, odprtost in bratstvo,

Veselimo se srečanja z vami

Vaši bratje in sestre NOFS

The post Delavnice za vse službe po bratstvih- Zoom srečanje Zoom vabilo: first appeared on Frančiškov svetni red.

SPOMINSKA PLOŠČA OB 800 letnici Frančiškove HVALNICE STVARSTVA

Ob praznovanju 800-letnice Frančiškove pesmi Hvalnice stvarstva

je bila 19. 10 .2025 sveta maša pri kapelici Marije Kraljice Haloz, ki sta jo darovala p. Rufin Predikaka in p. Klemen Slapšak.

Iskrena hvala družini Bračič, gostiteljem in skrbnikom kapelice Marije Kraljice Haloz, za njihovo predanost in ljubezen, s katero ohranjajo ta sveti kraj, križev pot in spominska obeležja.

Ta kraj danes živi in diha s Frančiškovo karizmo.

Naj Sončna pesem sv. Frančiška v nas prebudi novo veselje nad življenjem, nad naravo in nad Stvarnikom – virom vsega lepega in dobrega.

Marija Kraljica Haloz – prosi za nas!

     

The post Spominska plošča ob 800 letnici Frančiškove Hvalnice stvarstva first appeared on Frančiškov svetni red.

4. oktober (praznik svetega Frančiška Asiškega) je iz dneva v dan bližje. Za Frančiškove je to poseben dan, drugačen od ostalih. Spomin na velika Božja dela si zasluži, da se nanj pripravimo, da bo naš duh “oblečen za praznik”. Zato vabimo vse, da se s pomočjo te male in preproste devetdnevnice, ki jo bomo objavljali po dnevih, pripravimo na slovesnost svetega Frančiška v upanju, da se bomo z njeno pomočjo približali osebi svetega Frančiška, ‘Alter’ Kristusu in s tem tudi Jezusu Kristusu. (Devetdnevnico je pripravil mednarodni svet OFS.)

• prvi dan devetdnevnice – 1. dan
• drugi dan devetdnevnice – 2. dan
• tretji dan devetdnevnice – 3. dan
• četrti dan devetdnevnice – 4. dan
• peti dan devetdnevnice – 5. dan
• šesti dan devetdnevnice – 6. dan
• sedmi dan devetdnevnice – 7. dan
• osmi dan devetdnevnice – 8. dan
• deveti dan devetdnevnice – 9. dan

The post Devetdnevnica pred praznikom svetega Frančiška first appeared on Frančiškov svetni red.

videoutrinek iz deovnega vikenda NOFS v Piranu. Med drugim smo tudi zapeli. Pesem Sonce te zlati bomo vsi bratje in sestre, tretjega redu, skupaj zapeli na Duhu Assisija ki bo letošnje leto v Celju pri bratih minoritih. V kolikor vam je tuja vas naprošamo, da se je po bratstvih naučite. Mir in dobro NOFS besedilo pesmi SONCE TE ZLATI

BESEDILO PESMI SONCE TE ZLATI

Sonce te zlati, o hblažena Devica ljubljeni Gospe pozdarav iz src kipi.
Kronajo te zveezde in amesec ti je vdan, po tebi odreešenje ozananja zarja nam.
Nova Eva: Marija, radosti naše vir, ker rodila si dete abožje, Jezusa.
Vrata so se odprla s tvojo nam pomočjo, vodi nas v božji vrt, o zavezda jutranja.

Sonce te zlaati, o hblažena Devica ljubljeni Gospe pozdarav iz src kipi.
Kronajo te zveezde in amesec ti je vdan, po tebi odrešenje oznanja zarja nam.
Nova Eva: Marija, radosti naše vir, ker rodila si dete abožje, Jezusa.
Vrata so se odprla s tvojo nam pomočjo, vodi nas v božji vrt, o zavezda jutranja.

The post Delavni vikend narodnega sveta v Piranu first appeared on Frančiškov svetni red.

2023 – 800. obletnica potrjenega Vodila, božiča v Grecciu,,
2024- 800. obletnica vtisnjenja ran svetemu Frančišku – Stigmata,
2025 – 800. obletnica Hvalnice stvarstva,

2026 – 800. obletnica Frančiškovega Tranzitusa (smrti) .

Fotografija (animacija) : Freska Domenica Bruschi na zunanji steni kapele Transito v Assisiju predstavlja sprejem sv. Frančiška „sestre smrti“.
Glasba: https://pixabay.com/music/

Osnova tema katehez v letu 2026 je  800 let praznovanje Tranzitusa (smrti) sv. Frančiška.

Na tej strani  boste lahko našli gradiva za posamezne kateheze (kateheze se nahajajo spodaj).

Dragi bratje in sestre Frančiškovega svetnega reda,

leto, v katerem obhajamo 800 letnico smrti sv. Frančiška Asiškega, ni le spomin na preteklost, ampak močan klic za današnji čas. Frančišek ni zapustil le besed, ampak življenje, prežeto z evangeljsko preprostostjo, bratstvom in globokim zaupanjem v Boga. Njegova smrt ni pomenila konca, temveč začetek poti, ki še danes nagovarja svet.

V tem jubilejnem letu smo povabljeni, da se znova vprašamo: kako danes živeti Frančiškov karizem? Kako biti bratje in sestre v svetu, ki pogosto pozablja na mir, spoštovanje stvarstva in dostojanstvo vsakega človeka? Naša bratstva so kraji, kjer se Frančiškov duh lahko uteleša v vsakdanjih odnosih, v molitvi, služenju in  pričevanju.

Naj bodo kateheze v tem letu priložnost, da se pustimo  nagovoriti Frančiškovi drži: ponižnosti, veselju, pogumu za evangelij in ljubezni do Cerkve. Naj nas njegov zgled spodbuja, da ne živimo zgolj spomina nanj, ampak njegovo karizmo živimo danes – v družinah, na delovnih mestih, v družbi.

Naj nas 800-letnica poveže in obnovi v veselju, da smo poklicani biti živi kamni Frančiškove družine v svetu.

Nekaj predlogov, ki jih lahko izpeljemo na temo leta (veljajo čez celo leto) – 1 PREDLOGI KONKRETIZACIJE SMERNIC ZA PRAZNOVANJE 2023-2026 

DECEMBER 2026

KATEHEZA: UČIMO SE ŽIVETI, DA BOMO ZNALI UMRETI

Sveti Frančišek je lahko smrt imenoval sestra smrt, ker je svoje življenje zaupal Bogu. Tudi mi se na smrt ne pripravljamo šele ob koncu življenja. Nanjo se pripravljamo vsak dan – z načinom, kako živimo. Zato naj naše roke ne ostanejo prazne. Napolnimo jih z dobrimi deli, naše srce z ljubeznijo, naše življenje pa z Bogom in bližnjimi. Če se bomo tako učili živeti, se bomo učili tudi umreti – v zaupanju, da smrt ni konec, ampak pot v večno življenje z Bogom.

Kateheza:  br. Tomaž Potokar
foto : magnific.com

————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————

NOVEMBER 2026

KATEHEZA: PO POTI SVETOSTI S SV. FRANČIŠKOM ASIŠKIM

Na poti svetosti nam Jezus daje našega serafskega očeta Frančiška za zgled evangeljskega življenja, kot smerokaz popolne ljubezni. Božji mož Frančišek Asiški je zapustil svoj dom, odpovedal se je dediščini in bil ubog. Gospod ga je sprejel in postal njegovo bogastvo in njegovo vse. Dozoreval je v šoli trpljenja. Nespamet Kristusovega križa je imel za večje bogastvo kot zaklade sveta. Umrl je svetu in njegovo življenje je bilo s Kristusom skrito v Bogu. Bog je sv. Frančiška vodil po potih največjega uboštva in ponižnosti do najvišje stopnje evangeljske popolnosti. V njem je zanetil serafski ogenj in mu dal veselje nad vsem, kar je Bog ustvaril. Zaznamoval ga je s svetimi ranami in nam ga dal kot podobo Jezusa, našega križanega Gospoda.

Kateheza: s. Emina Mulalić
foto: s. Emina Mulalić

——————————————————————————————————————————————————————————————————————–

OKTOBER 2026

KATEHEZA: SMRT SV. FRANČIŠKA KOT »BOGOSLUŽJE PREHODA«

FRANČIŠEK UMRE GOL NA ZEMLJI. Frančišek je rekel bratom: »Ko me boste videli, da bom kmalu umrl, me položite golega na zemljo, kot ste me videli predvčerajšnjim, in ko bom umrl, me pustite ležati tako dolgo, kolikor je potrebno, da se mirno prehodi ena milja« (2Cel 217). In kolikor je lahko, je izbruhnil v tem psalmu: »S svojim glasom kličem h Gospodu, svojim glasom prosim Gospoda«. Molil je do zadnjega stiha: »Izpelji iz ujetništva mojo dušo, da se bom zahvaljeval tvojemu imenu. Pravični me bodo obdali, ko mi boš povrnil z dobrim« (LegMag XIV 6). Vse stvarstvo je vabil k hvaljenju Boga in jih z nekaterimi verzi, ki jih je nekoč sestavil, spodbujal k božji ljubezni. Celo smrt, ki je vsem strašna in sovražna, je spodbujal k hvaljenju in jo veselo sprejel ter  jo povabil, naj bo njegova gostja: »Srečno, pridi moja sestra smrt!«
(2Cel 217).

Kateheza:  p. Danilo Holc- OFMConv
foto: Freska Domenica Bruschi na zunanji steni kapele Transito v Assisiju predstavlja sprejem sv. Frančiška „sestre smrti“.

SEPTEMBER 2026

KATEHEZA:  FRANČIŠKOVA DUHOVNA OPOROKA

Ko razmišljamo o »poslednjih rečeh«, ne moremo mimo razmisleka o tem, po čem si želimo, da bi se nas naši sopotniki skozi življenje (otroci, sorodniki, bratje in sestre v bratstvu, župniji) spominjali. Kaj je tisto, kar bi jim želeli zapustiti? Katera življenjska spoznanja in zaključke bi jim želeli zapustiti, katera so temeljna načela, po katerih smo živeli. Katere so vrednote, za katere smo se v življenju trudili in bi jih želeli predati našim potomcem.

FRANČIŠKOVA OPOROKA

Frančiškovi oporoki, ki jo je zapustil za »spomin, opomin in spodbudo«, da bi zvesto živeli že potrjeno pravilo reda. Glavne misli oporoke so:

• spreobrnjenje ob srečanju z gobavci,

• Evangelij kot edino merilo življenja.

• uboštvo,

• spoštovanje Cerkve in duhovnikov.

zvestoba Cerkvi bistveni del poklica. Frančišek torej razume uboštvo kot način svobode, ne cilj sam po sebi in bratstvo, ki temelji na ponižnosti in služenju. V molitvi »Gospod mi je dal brate« nam je pokazal, da bratstvo ni človeški projekt ampak Božji dar, ki ga je treba sprejeti s hvaležnostjo in ponižnostjo.

Kateheza:  s. Mateja Trajbarič in br. Metod Trajbarič
foto : magnific.com

——————————————————————————————————————————————————————————————————————–

JUNIJ 2026

KATEHEZA: KAJ OB SMRTNI URI POTREBUJE UMIRAJOČI

(Temeljne človekove potrebe ob smrti)

Te potrebe zelo lepo našteva ga. Metka Klevišar v svoji knjigi Spremljanje umirajočih (str. 30):

»Kaj umirajoči najbolj potrebuje? Predvsem dvoje: da ni sam in da ga ne boli. Seveda potrebuje tudi dobro nego, da z njim do konca ravnamo človeško in dostojanstveno. Potrebuje ob sebi človeka, ki z njim upa, ki je z njim odkrit in mu omogoči, da lahko spregovori o sebi. Umirajoči potrebuje najbližje svojce oziroma njemu drage osebe, ki naj mu bodo v oporo, ki znajo prisluhniti njegovim težavam in si vzamejo čas zanj. Potrebuje zelo skrbno nego, da je urejen tudi njegov zunanji videz – posebno, če sam ne more več skrbeti zase. Bolnik naj ima do konca občutek, da lahko odloča o sebi. Spremljanje ni pomembno samo za umirajočega, ampak tudi za spremljevalca. Kdor spremlja umirajočega, se tudi sam spremeni.«

Kateheza:  s. Alenka Libhart in br. Rok Libhart
foto: freepic.com

MAJ  2026

KATEHEZA: MATI MARIJA IN SESTRA SMRT

Marija  je Božja mater je tista, ki daje življenje in varuje rojstvo, kot smrt, ki zemeljsko življenje zaključi in vodi naprej, z brezpogojno ljubeznijo, upanjem in zaščito. Je tolažnica v težkih trenutkih.

Marija ne razume vsega, doživlja najglobljo bolečino, izgubo Sina, vendar ne izgubi vere. Njena vera ni čustvena gotovost, je zaupanje v temo, je vztrajanje ko ni odgovorov. Sprejeti smrt v veri pomeni, dovoliti si biti žalosten, a ne zapreti srce Bogu, verovati, da ima Bog zadnjo besedo.

Smrt ni zadnja postaja, je prehod.

Marija stoji, Frančišek poje, Kristus vstane.

To so krščanski odgovori na smrt – zaupanje, ki presega temo.

Kateheza: s. Jana Potokar
foto: AI

————————————————————————————————————————————–

APRIL 2026

KATEHEZA: VERA V VSTAJENJE – FRANČIŠKOVA VERA, NAŠA VERA

Vera v vstajenje ni le prepričanje, temveč dar, je milost, ki jo prejemamo od Boga. Sveti Frančišek je bil preprost mož vere, ker se je vsak dan znova zaupal Božji navzočnosti. Ni razumel vsega, a je zaupal. Njegova vera je bila živa, dejavna, povezana z ljubeznijo in upanjem. Njegova pripravljenost na smrt, molitve in pesmi kažejo, da je prepričan, da Bog ne zapušča človeka, ampak mu daje večno življenje. Vera v vstajenje pomeni zaupanje, da življenje ne konča v smrti, ampak v Bogu, ki dviga, obnavlja in ozdravlja.

Kateheza: br. Jožef Kozel
foto: freepic.com

———————————————————————————————————————————

MAREC 2026

KATEHEZA:HOJA ZA KRISTUSOM- UMIRANJE V SEBI

Sveti Frančišek je izbral pot življenja, pot popolnega evangeljskega uboštva.  Zapustil je svoj dom, in se iz ljubezni do Boga odpovedal dediščini in vsem zemeljskim dobrinam ter bil ubog. Spoznal je, da je pot do prave notranje svobode dosledno življenje po evangeliju. Zasvetil nam je kot zgled Jezusovega učenca. Uči nas nenavezanosti na svet, stvari in umiranja sebi. Ob zaključku svoje zemeljske poti, Frančišek umre gol na zemlji.

Kateheza: s. Emina Mulalić
foto: freepic.com

————————————————————————————————————————————

FEBRUAR 2026

KATEHEZA:PRAVA LJUBEZEN

Kaj pomeni biti hvaležen?

Hvaležnost je protiutež čemernosti in nezadovoljstvu. Ljudje smo taki, da nas zelo hitro potegne v negodovanje zaradi nečesa, za kar mislimo, da nam manjka. To je človeška narava. Problem je, če ta človeška narava preplavi vse drugo.

Ko začutimo hvaležnost, se nam življenje odpre, ga vidimo širše, začnemo zaupati in prepuščati. Naenkrat je več prostora za življenje. Hvaležnost navadno pride takrat, ko je težko, ko nekaj premagamo in se iz tega tudi kaj naučimo. Hvaležnost je nekaj zelo zavestnega. Če jo gojimo, nam to odpira srce in um. (Ilustracija: Vsak človek ima v sebi dva volka – dobrega in slabega. Kateri bo zmagal? Tisti, katerega hraniš!)

Kateheza: s. Renata Kozel
foto: freepic.com

____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

JANUAR 2026

KATEHEZA: HVALEŽNOST OB ODHAJANJU

Bratje in sestre sv. Frančiška smo lahko še posebej hvaležni za dar Frančiškovega bratstva, s katerim bomo tudi potem, ko bomo že onstran, povezovani v Božjem duhu, saj beremo v Konstitucijah, v členu 53, takole: Bratstvo se s hvaležnostjo spominja umrlih bratov in sester in nadaljuje občestvo z njimi v molitvi in sveti evharistiji.

Za kaj smo lahko hvaležni, ko se nam življenje izteka?

Ljudje umiramo na različne načine, a najpogostejši vzrok smrti je bolezen, ki izčrpa telesne moči in nazadnje privede do zaključka življenja. Včasih je bil na koncu litanij vseh svetnikov vzklik: »Nagle in neprevidene smrti, reši nas, o Gospod!« Mnogi pa rečejo: »Želim si, da bi naglo umrl (v prometni nesreči npr.), da se ne bi mučil.« V zadnjem času gre vse skupaj celo v smer pomoči pri prostovoljni smrti, ki bi res omogočila hiter odhod v večnost.

Kateheza: s. Dorica Emeršič
foto: freepic.com _________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

2025 – 800. obletnica Hvalnice stvarstva,

DECEMBER  2025

KATEHEZA: SLUŽITE MU V VELIKI PONIŽNOSTI- TUDI V SKRBI ZA STVARSTVO

Iz Hvalnice stvarstva:

Hvalite in poveličujte mojega Gospoda
in zahvalite se mu in služite mu v veliki ponižnosti.

V duhu papeža Frančiška in njegove prve okrožnice »Laudato si« pa lahko hvalnico razumemo tudi kot poziv k varovanju okolja, k »skrbi za naš skupni dom«, ki je samo eden. Če ga uničimo, nimamo več popravnega izpita.

Že prvemu človeku je Bog zaupal odgovornost skrbnika vsega stvarstva, še posebej zemlje, tega Božjega daru človeku. Z gospodovanjem je mišljeno razumno gospodarjenje. Še posebej v sodobnem času pa človek gleda na zemljo le skozi očala kapitala in egoizma. Papež Frančišek se je zato kot glas vpijočega v puščavi aktivno zavzel za naš planet. Našo skupno odgovornost za zemljo lepo nakaže misel, da narave nismo podedovali od svojih prednikov, temveč smo si jo izposodili od svojih otrok.

Kateheza: p. Danilo Holc
foto: freepic.com

——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————

NOVEMBER  2025

KATEHEZA: SESTRA SMRT

Iz hvalnice stvarstva

Hvaljen bodi, moj Gospod,
po naši sestri telesni Smrti,
ki ji noben človek ne uide.
Gorje njim, ki umrjejo v smrtnem grehu,
a blagor njim,
ki preminejo v tvoji najsvetejši volji,
saj jim druga smrt
ne bo mogla škodovati.

Uvod Kaj je smrt? To je nekaj, s čimer se bo soočil vsak od nas, a večina od nas o tem raje ne bi razmišljala. Včasih govorimo o smrti, kot da bi bila naravna stvar. Vsa živa bitja se rodijo, postarajo in umrejo; ljudje niso izjema. Kaj bi lahko bilo bolj naravno od smrti? Čeprav je smrt normalen (in neizogiben) del tega padlega sveta, je resnica, da je smrt najbolj nenaravna stvar, ki jo bomo kdaj doživeli.

Izberi življenje Z zmago in odkupitvijo smrti naš Gospod ponuja novo in večno življenje. Primeri obujanja Lazarja in Jairove hčerke (Jn 11,38–53; Mr 5,21–43) so znamenja vstajenja. To življenje je večje od tistega, ki sta ga imela Adam in Eva pred padcem.

Bog nam daje izbiro: »Predložil sem ti življenje in smrt … zato izberi življenje« (5 Mz 30,19). Vsak od nas bo umrl, a odločimo se lahko za življenje z Bogom in večno združitev z njim.

Kateheza: s. Dorica Emeršič
foto: minoriti.si

—————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————

OKTOBER 2025

             KATEHEZA: PONIŽNOST IN PREPROSTOST V ODNOSU DO SOČLOVEKA IN STVARSTVA

Iz hvalnice stvarstva

Hvalite in poveličujte mojega Gospoda
in zahvalite se mu in služite mu v veliki ponižnosti.

Ponižnost je temeljna krepost evangeljskega življenja in pomembno izhodišče za pravi odnos do Boga, do drugih ljudi in do stvarstva.

Sveti Frančišek Asiški je bil zgled ponižnega in preprostega človeka, ki je v vsem prepoznal Božji dar. Vse, kar je imel, je razumel kot prejeto — dar od Očeta, ki nam je zaupal svet v skrb, ne v izkoriščanje.

Ponižnost nam pomaga, da se ne postavljamo v središče sveta, temveč prepoznamo svojo odvisnost od Boga in povezanost z vsemi stvarmi. Frančišek je brate učil: »Kar smo, smo zgolj to, kar smo v Božjih očeh.«

Kateheza: J. K.
Foto:  Freepik.com

———————————————————————————————————————————————————–

SEPTEMBER 2025

             KATEHEZA: ODPUŠČANJE – POT K MIRU IN SPREOBRNJENJU

Iz hvalnice stvarstva

Hvaljen, moj Gospod, v onih,
ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo,
in prenašajo slabosti in trpljenje.
Blagor njim, ki ostanejo v miru,
zakaj ti, Najvišji, jih boš kronal. 

Odpuščanje je ena izmed najmočnejših poti, ki vodijo v notranji mir in obnovitev harmoničnega odnosa — tako z Bogom, kot z bližnjimi in s stvarstvom. V Sončni pesmi sv. Frančiška beremo: »Hvaljen, moj Gospod, v onih, ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo.«

Odpuščanje ustvarja novo življenje, novo priložnost za spravo in sožitje. Prav tako pa brez odpuščanja ni mogoče obnoviti tudi našega odnosa do stvarstva. Pohlep, sebičnost in uničevanje narave so znamenja ne odpuščanja, nepripravljenosti, da bi priznali svoje napačne poti in jih spremenili.

Kateheza: J. K.
Foto:  Freepik.com

——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————–

JUNIJ 2025

             KATEHEZA: BRAT OGENJ

Iz hvalnice stvarstva

»Hvaljen, moj Gospod, po bratu Ognju, s katerim razsvetljuješ noč.
Lep je in veder, mogočen in močan.«

Tako kot brat Ogenj v Hvalnici stvarstva sv. Frančiška – “lep, veder, mogočen in močan” – tudi Sveti Duh ni udoben, ampak močan. On je tisti, ki preoblikuje naša srca, nas usposobi za bratstvo in skupnost, ter zares prenovi obraz zemlje.

Kateheza: J. K.
Foto:  Freepik.com

———————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————

  MAJ 2025

             KATEHEZA: SESTRA ZEMLJA

Kateheza:  br. Tomaž Potokar, J. K.
Foto:  Freepik.com

Iz hvalnice stvarstva

Hvaljen,moj Gospod v naši sestri zemlji,
ki nas kakor Mati hrani in nam gospodinji
in prinaša različno sadje in pisane rože z zelenjavo.

Kako topla je beseda zemlja,kako velika je ljubezen Stvarnika,ki nam jo je zaupal za naše otroke. Hvala Bogu,ki nam je zaupal ta lepi planet,da mu pomagamo preživeti. Kako veliko ljubezen so imeli naši predniki ,ki so skrbeli za rodno grudo. Ljubezen do zemlje so nam vcepili tudi ljubezen do slovenskega jezika.

Zemlja je dar, ki nam ga je Bog podaril kot simbol lepote, rodovitnosti in življenja. V njej se razodeva Božja modrost in ljubezen do stvarstva. Naša naloga je, da jo spoštujemo, varujemo in prepoznavamo kot dar, ki ga ne smemo jemati samoumevno.

———————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————-

    APRIL 2025

             KATEHEZA: SESTRA VODA

Kateheza: s. Emina Mulalić
Foto: s. Emina Mulalić

Neskončna reka žive vode, ki izvira iz Jezusovega prebodenega Srca, se nikdar ne ustavi. Neprestano teče in napolnjuje vse dele Jezusovega skrivnostnega Telesa. Na nobenem kraju in v nobenem zgodovinskem trenutku ne postane stoječa voda. Je reka življenja, ki išče vedno nove prazne in dostopne struge v človeških srcih. Tudi po človeških srcih želi teči v druga človeška srca. Preusmeri jo lahko le človeška zapornica. Ker Bog je Ljubezen, v ljubezni pa ni prisile. Zaradi grehov, omejitev in ran se pogosto zapiramo pred Bogom oziroma bližnjim. Zidamo in postavljamo jezove, zapornice in druge ovire čudoviti reki Božje ljubezni, da ne more priti do nas oziroma po nas do bratov in sester. Na krajih, kjer postavimo delne zapornice, se reka ljubezni zoži, postaja potok. Na krajih popolnih zapornic usahne izvir življenja. Ostaneta blato in mulj. Naposled postanejo struge in kotanje ob zapornici prazne in suhe, zelenje s sadovi, ki ga je reka življenja napajala, pa oveni in se posuši. Notranjost postane temna, suha in hladna. Ko se zapremo pred Bogom, pred bratom ali sestro, je čas za sveto spoved. Naše srce je po vsaki dobri sveti spovedi bolj odprto. Čudovita Božja ljubezen, usmiljenje in odpuščanje ga širijo in spreminjajo. Vedno bolj nas žeja po Bogu.

————————————————————————————————————————————————————————

MAREC 2025

KATEHEZA: BRAT VETER  IN ZRAK- KOT DEL BOŽJEGA STVARSTVA

Kateheza: J. K.
Foto:  Freepik.com

Hvaljen, moj Gospod, v bratu vetru in zraku (prim. Dan 3,65),
v oblačnem in jasnem sploh vsakem vremenu (prim. Ps 148,4),
s katerim ohranjaš svoje stvari.

Iz Frančiškove hvalnica stvarstva

Sveti Frančišek v Hvalnici stvarstva ne slavi le vidnih stvari, ampak tudi nevidne, ki vzdržujejo življenje. Molitev je kot dih – če je ni, duhovno oslabimo. Tako kot veter daje zvok flavti, tudi Božji Duh daje smisel našemu življenju. Bog nas vabi, da smo hvaležni za vse, tudi za tiste stvari, ki jih ne vidimo, a nas vsak dan obdajajo.

—————————————————————————————————————————————————————————–

FEBRUAR 2025

KATEHEZA:  BRAT SONCE SESTRA LUNA– SIMBOL BOŽJE LJUBEZNI

• Sveti Frančišek in Hvalnica stvarstva:
  Frančišek je v soncu, luni in zvezdah prepoznal Božjo ljubezen in njihovo služenje vsemu stvarstvu. V Hvalnici stvarstva je zapisal:
  “Hvaljen, moj Gospod, v sestri luni in zvezdah: na nebu si jih ustvaril svetle, dragocene in lepe.”
• Brat Sonce:
  Sonce nam daje svetlobo in toploto. Je simbol Boga, ki prinaša luč v naše življenje. Tako kot sonce sije za vse, tudi Božja ljubezen ne pozna meja.
  Duhovni izziv: Smo tudi mi luč za druge, ki prinaša toplino in veselje?
• Sestra Luna:
  Luna odseva svetlobo sonca in nas uči ponižnosti. Spominja nas, da smo poklicani, da odsevamo Božjo ljubezen v svojem življenju.
  Duhovni izziv: Ali dovolimo, da se Božja luč odseva skozi naše besede in dejanja?
• Zvezde:
  Zvezde svetijo v temi in nas spominjajo, da je tudi v najtemnejših trenutkih naše življenje osvetljeno z Božjo ljubeznijo.
  Duhovni izziv: Ali znamo biti majhna lučka upanja za tiste, ki so v stiski?

Kateheza: J.K.
Foto:  Freepik.com

—————————————————————————————————————————————————————————-

JANUAR 2025

KATEHEZA: HVALNICA BOGU KOT STVARNIKU VSEGA – STVARSTVO KOT BOŽJA KNJIGA

Sveti Frančišek Asiški je videl stvarstvo kot  dar Boga, skozi katero lahko čutimo Božjo bližino in ljubezen. Njegova Hvalnica stvarstva (Cantico delle creature) izraža globoko hvaležnost za vse ustvarjeno: sonce, mesec, veter, vodo, ogenj, zemljo in celo smrt. Frančišek nas uči, da je vsaka stvar odsev Božje veličine in ljubezni, zato jo moramo sprejeti in spoštovati kot dar.

Hvalnica stvarstva ni le pesem, ampak način življenja, ki nas spodbuja k hvaležnosti,                                                                                                                              ponižnosti in odgovornosti do sveta okoli nas.

Pomen stvarjenja in Božje ljubezni do vseh stvari:

Bog je ustvaril svet iz ljubezni in v svoji modrosti vse postavil v harmonijo. Svetopisemska pripoved o stvarjenju (1 Mz 1,1–31) nas uči, da je vse ustvarjeno dobro. Bog ni le ustvaril vsega, ampak tudi skrbi za svoje stvarstvo – od najvišjih gora do najmanjše cvetlice.
Stvarstvo je izraz Božje ljubezni in povabilo, da v njem prepoznamo Njegovo navzočnost. Vsak dih vetra, vsak sončni žarek in vsak ptičji spev so del Božje govorice, ki nas vabi k občudovanju in hvaljenju.

Kateheza: J.K.
Foto:  Freepik.com

——————————————————————————————————————————————————————————-

DECEMBER 2024

 KATEHEZA : PRIPRAVA NA BOŽIČ – SPREJEMANJE KRISTUSA V NAŠE SRCE

Kateheza: J.K.
Foto:  Freepik.com

Božič je čas, ko se pripravljamo na prihod Jezusa Kristusa v naše srce in življenje. Bog nam pošilja svojega Sina kot dar miru, upanja in ljubezni, s katerim nas želi prebuditi iz vsakdanje rutine in usmeriti našo pozornost na vrednote sočutja, sprejemanja in služenja drugim.

Jezusovo rojstvo nas opominja, da je On prišel kot luč, da bi razsvetlil našo temo in prinesel Božjo ljubezen v vsak kotiček našega življenja. Veličina Božiča je v sprejemanju Kristusa z odprtim srcem, kot so ga v ponižnosti sprejeli pastirji. Bog nas vabi, da v sebi odpremo prostor, kjer lahko Kristus prebiva, in postanemo prinašalci miru in dobrote.

Kako prepoznati Kristusovo prisotnost v sebi in drugih?

Da bi resnično sprejeli Kristusa v svoje življenje, smo povabljeni, da prepoznamo Njegovo navzočnost v vsakem človeku. Kristus nas nagovarja skozi bližnje in nas opominja, da služenje ni le naloga, temveč tudi dar, ki ga lahko podarimo vsakomur. Naj nas vodijo ljubezen, radodarnost in pogum, da pristopimo k drugim z odprtim srcem in s pripravljenostjo pomagati.

NOVEMBER 2024

KATEHEZA : POKLICANOST 

Kateheza: J.K.
Foto:  Freepik.com

Vsak izmed nas je poklican od Boga. Poklicanost ni zgolj nekaj, kar se nanaša na duhovni poklic – lahko je to, kako služimo v družini, na delovnem mestu, v cerkveni skupnosti ali v svetu nasploh. Bog nas vse obdaruje z darovi, ki so specifični za vsakega posameznika, ti darovi pa nam pomagajo pri tem, da izpolnimo Njegovo voljo in služimo drugim.

Pavlov odlomka iz Prvega pisma Korinčanom govori o različnih darovih in službah v Cerkvi. To nas uči, da vsi nimamo enakih talentov, a vsak izmed nas prispeva k skupnemu dobremu. Frančiškovo bratstvo temelji na duhu skupnosti, bratstva in služenja. Kot bratje in sestre smo poklicani, da odkrijemo svoje talente in jih uporabimo v dobro bratstva ter Cerkve.

OKTOBER 2024

KATEHEZA: ČUJEČNOST DO BRATA SESTRE IN SOČLOVEKA S PRIDIHOM SVETEGA FRANČIŠKA

Frančišek je bil pozoren tudi na naravo in vso stvarstvo, ki ga je videl kot Božjo stvaritev. Narava je bila zanj darilo, ki ga je treba čuvati in spoštovati. Njegova čuječnost do narave se je kazala v njegovem spoštovanju do vseh živih bitij, do zemlje, vode, zraka in vsega, kar nam daje življenje.

Frančiškova čuječnost nas vabi, da se zavemo, kako pomembno je biti pozoren na druge, zlasti na tiste, ki so najbolj ranljivi in potrebni naše pomoči. Njegov zgled nas spodbuja, da svoje življenje napolnimo z ljubeznijo, sočutjem in ponižnostjo ter da v vsakem trenutku prepoznamo Božjo navzočnost.

Kateheza: J.K.
Foto: teksomolika on Freepik.com

SEPTEMBER 2024

KATEHEZA: VTISNJENE RAN SVETAGA FRANČIŠKA 

Sveti Frančišek Asiški je znan kot eden največjih svetnikov v zgodovini Cerkve. Rodil se je leta 1181 ali 1182 v bogati družini, a se je že kot mladenič odrekel bogastvu, da bi sledil Kristusu v popolnem uboštvu.

Leta 1224, dve leti pred svojo smrtjo, je Frančišek doživel eno najbolj izjemnih in mističnih izkušenj svojega življenja – vtisnjenje ran ali stigem. Na sam praznik povišanja Svetega Križa je Frančišek na gori La Verna (Alverna), tam je namreč  imel kamnito kapelico, v samoti molil in premišljeval o Jezusovem trpljenju in imel videnje samega Jezusa. Med tem videnjem so se na Frančiškovem telesu pojavile Kristusove rane: na njegovih rokah, nogah in prsih. Frančiška je to še bolj utrdilo v ljubezni do njega.

Te rane je Frančišek nosil z velikim ponižanjem, skromnostjo in tišino. Zanj so bile znamenje njegove globoke povezanosti s Kristusom, ki je trpel za odrešenje človeštva. Rane so bile tudi izraz njegove velike ljubezni do Boga in so služile kot opomin na njegovo poslanstvo: prinašanje Božje ljubezni in miru svetu.

Kateheza: br. J. K.

Foto: www.svetiniki.org

JUNIJ 2024

KRISTUSA ŽE POZNAM – Kateheza

Frančišek je služabnik, ki zvesto in globoko ponižno sledi svojemu Učeniku, kamorkoli gre, do najvišje žrtve. Srečal je Jezusa in zdaj uboga njegovo »brezpogojno, neposredno in nerazložljivo oblast«. S čisto preprostostjo, bere Frančišek v evangeliju, kakšen mora biti in kako mora ravnati. Ker je Jezus Juda imenoval prijatelj zato tudi Frančišek želi ljubiti svoje sovražnike. In kakor je Jezus bil služabnik tako tudi Frančišek želi biti vedno le služabnik. Sin človekov ni prišel, da bi mu služili, ampak, da bi sam služil. In tako je vsa zgodovina frančiškovstva zaznamovana z duhom služenja.

Kateheza: s. A. Š.
Foto: freepik.com

MAJ 2024

 Sveta devica Marija- šmarnice – Kateheza

Nahajamo se v mesecu maju; mesecu, ki je posvečen Mariji in marsikoga sama beseda maj povleče v spominih v tiste čase otroštva ali mladosti, ko so se ali smo se zbirali pri raznih kapelicah, ob Marijih kipih, po cerkvah in bili deležni milosti, ki nam jih je delila naša Nebeška Mati, ob tisti stari, priljubljeni ljudski pobožnosti: Šmarnicah.
Se še spominjate kako so dehtele šmarnice in napolnjevale cerkveni prostor? Tudi ta sladko opojen vonj je naše molitve dvigal k naši Materi.

APRIL 2024

 Frančišek in Marija – Kateheza

Marija ima v Frančiškovi molitvi posebno mesto. Da se je Frančišek rad zatekal k Mariji, vidimo v njegovih spisih. Ohranjeni sta dve molitvi, ki kažeta na Frančiškovo pobožnost do Božje Matere. V Molitvenem bogoslužju Gospodovega trpljenja je vedno, pred psalmom in po njem, molil antifono: »Sveta Devica Marija, …«. Druga ohranjena molitev pa je Pozdrav blaženi Devici Mariji. V obeh je mogoče opaziti Marijin prav poseben odnos s tremi osebami Presvete Trojice, ki ga Bog želi vzpostaviti z vsakim vernikom.

Predavanje: s. Martina Štemberger
Pogovor vodila: s. Martina Štemberger
Video: br. Matej Nastran

MAREC 2024

Frančiškovo bratstvo in apostolsko življenje (v luči glsbe) –Kateheza

FEBRUAR 2024

Greccio: Evharistični božič – Kateheza

Tisto noč je Frančišek v majhnem mestecu Greccio želel pripraviti bdenje v revni votlini z navzočnostjo osla in vola: nad jaslimi so obhajali evharistijo, na majhnem prenosnem oltarju.

Frančišek svojemu prijatelju Janezu Veliti ne naroča, da postavi like, kipe, ampak samo to, da poustvari okolje votline iz Betlehema, z jaslimi, volom in oslom in da se bo nad jaslimi obhajala evharistija.

Najprej je potrebno povedati in podčrtati, da pri upodabljanju Jezusovega rojstva ločimo glede zamisli dva načina. Prvi način je zgodovinski dogodek, tako, kot se je utegnil zgoditi v Betlehemu. Drugi način pa je kot skrivnost, misterij. Zgodovinski način upodabljanja Jezusovega rojstva prikazuje Dete, kako leži povito v košari, to je zgodovinsko pojmovanje ali pa da leži na mizi ali oltarju, kar predstavlja mistično pojmovanje.

Predavanje: p. Robert Bahčič
Pogovor vodila: s. Martina Štemberger
Video: br. Matej Nastran

Katehezo pripravila:  p. Robert Bahčič in s. Andreja Štunf.

JANUAR  2024

 Frančišek in uboštvo 1- Kateheza

Kateheza br. Primož Kovač
Pogovor vodila: s. Martina Štemberger
Video br. Matej Nastran

DECEMBER 2023

FRANČIŠKOVO PRAZNOVANJE BOŽIČA IN PONIŽNOST BOGA- Kateheza

UVODNA MOLITEV

ZAKLJUČNA MOLITEV

Pripravljamo se na božični praznik. Tudi sv. Frančišek se je nanj vedno duhovno pripravljal, verjetno še posebej na tistega, ki ga je obhajal pred 800 leti, leta 1223 v Grecciu. Praznik Kristusovega rojstva ga je zelo nagovarjal. Obenem pa je čutil, da se njegovo tradicionalno bogoslužno obhajanje ni dotaknilo in prebudilo src ljudi.

Srečanje in predavanje je na temo FRANČIŠKOVO PRAZNOVANJE BOŽIČA IN PONIŽNOST BOGA,  ki ga je pripravil p. Danilo Holc.

Katehezo pripravila p. Danilo Holc  in s. Andreja Štunf.

Predavanje: pater Danilo Holc
Pogovor vodila: s. Martina Štemberger
Video: br Matej Nastran

Katehezo pripravila p. Danilo Holc  in s. Andreja Štunf.

NOVEMBER 2023

FRANČIŠEK IN MOLITEV – Kateheza

UVODNA MOLITEV

ZAKLJUČNA MOLITEV

Frančišek je zase in za prve brate vedno znova iskal nasvete pri Gospodu, kakor tedaj, ko je v cerkvici sv. Nikolaja prosil: »Gospod, Bog, Oče slave, prosimo te, da nam po svojem usmiljenju pokažeš, kaj moramo storiti.« To je prava molitev za poklicanost.
Frančišek se po molitvi zaveda, da je za njegovo življenje odločilna Božja iniciativa. Ko se je Frančišek s svojimi brati napotil k papežu Inocencu III, da bi potrdil njihov nov način življenja, jih je papež nagovoril: »Moli, sin, da nam Kristus po tebi pokaže svojo voljo, in ko jo prepoznamo, bomo lahko prisluhnili tvojim pobožnim željam.« (prim 2 Cel 16).

Srečanje in predavanje je na temo VODILO- FRANČIŠEK IN MOLITEV, ki ga je pripravil br. Stane Bešter.

katehezo pripravila s. Andreja Štunf  in br. Stane Bešter.

Predavanje: br Stane Bešter
Pogovor vodila: s. Martina Štemberger
Video: br Matej Nastran

OKTOBER-2023

KATEHEZA MOJI BRATJE- MOJE SESTRE

Bog mi je že pred začetkom življenja v srce položil hrepenenje po bratu in sestri. Na poti iskanja sem srečal prijatelja, ki mi je predstavil njegovega prijatelja svetega Frančiška. Sprva se je v njegovi družbi zdelo precej naporno in težavno, vendar potem, ko sem začel razumevati odpoved in majhnost, je prišlo pravo veselje. Od takrat dalje poskušam ostati v bližini Frančiškovih vodil. Le te me vedno vodijo k miru in k pravi povezanosti z brati in sestrami.

OFS- kateheza za oktober 2023  Moji bratje, moje sestre 

Katehezo pripravil: narodni svet OFS

SEPTEMBER-2023

ŽIVETI V MAJHNOSTI je naslov septembrske  kateheze.  Kaj to pomeni?

To je drža ponižnosti, skromnosti in odprtosti do drugih. Majhen človek se zaveda svojih omejitev in slabosti. Sprejema sebe takšnega kot je in se zaveda, da ni
popoln, da ni več kot drugi, niti manj kot drugi.

OFS- kateheza za september 2023

JANUAR

Zgodovinske okoliščine, v katerih je nastalo prvo Vodilo (pripravil p. Robert Bahčič)
molitev – molitev za odprto srce
besedilo kateheze- Ozadje nastanka Potrjenega Vodila 1

Video:

video, tekst in glas : p. Robert Bahčič

FEBRUAR

Naša sestra Andreja Štunf odgovorna za vzgojo v narodnem svetu, nam je  v času priprav na častitljivo 800. obletnico prvih potrjenih Frančiškovih vodil pripravila katehezo za naša srečanja po krajevnih bratstvih.

Vodilo svetega Frančiška Asiškega se običajno imenuje dokument, ki ga je odobril papež Honorij III. z bulo Solet annuere z dne 29. novembra 1223. V Vodilu odkrivamo Frančiškovo mentaliteto in veliko izrazov v prvi osebi ednine. V pomoč je bil kardinal Hugolin, ki je sam o tem zapisal, da je pomagal sv. Frančišku, kakor tudi drugi pravniki in bratje zbrani na kapitljih. Vodilo je edini Frančiškov spis, ki je potrjen od papeža, ostali njegovi spisi niso potrjeni« to so besede s katerimi je p. Robert zaključil katehezo o zgodovinskih okoliščinah v katerih je nastalo potrjeno Vodilo.

… še naprej ostanimo povezani v molitvi za našo predsednico narodnega sveta s. Fani.

Besedilo – POTRJENO-VODILO

                Kako izpeljati katehezo,

• potrjeno vodilo 1223
• molitev na začetku srečanja
• molitev na koncu srečanja
• molitev na začetku in koncu srečanja

Video

MAREC

Kakor je bil Jezus pravi častilec Očeta, tako naj bo molitev in premišljevanje duša njihovega življenja in delovanja (Vod 8). Pravi častilci lahko častijo in molijo Boga na vsakem kraju in ob vsakem času. Vendar naj se bratje in sestre trudijo najti trenutke za tihoto in zbranost, da bi se posvetili izključno molitvi (GK 14/5.).

Post, spokornost  (pripravila s. Emina Mulalić in br. Jožko Smukavec)
molitev – Vodi me – molitev
besedilo kateheze – Post, molitev, spokornost v Vodilu

                                                 MAJ

Tokratno katehezo z naslovom Slediti stopinjam Jezusa Kristusa nam je pripravil pater Danilo Holc Potrjeno Vodilo Reda manjših bratov, ki ga je s pomočjo kardinalov in pravnikov sestavil sv. Frančišek, ima 12 poglavij. Vodilo, ki orisuje »način življenja«, ni bilo napisano, da bi Frančišek v njem do podrobnosti določil kako mora brat živeti (kakor to določajo mnoga druga pravila), temveč, da bi član Reda v njem odkrival svoje najgloblje želje. Predvsem pa si želi, da bi bratje razumeli, da ne gre za to, da bi sledili nekemu besedilu, temveč osebi Jezusa Kristusa.

The post Kateheze 2026 – Frančiškov Tranzitus first appeared on Frančiškov svetni red.

The post Video predavanje študijskega dneva: šel je na goro, da bi na samem molil first appeared on Frančiškov svetni red.

• z mednarodne ravni (prikazna slika)
  – minister Tibor
  • – original: 2022 EN Christmas letter
  • – prevod: Božično voščilo CIOFS 2022

• predsednice (narodna in pokrajinske) OFS Slovenije
  Voščilo OFS – Božič.docx

• slovenski škofje – božično voščilo

The post Božična voščila first appeared on Frančiškov svetni red.

Srce jaslic začne utripati takrat, ko ob božiču vanje položimo figurico Deteta Jezusa. Bog se predstavi na ta način, kot otrok, da bi ga sprejeli v svoje naročje. V slabotnosti in krhkosti skriva svojo moč, ki vse ustvarja in spreminja. Zdi se nemogoče in vendar je tako: v Jezusu je bil Bog otrok in v tem stanju je hotel razodeti veličino svoje ljubezni, ki se kaže v nasmehu in v stegovanju rok proti vsakomur.

SPODBUDA DUHA ASSISIJA december 2022

(Besedilo je dodano tudi v zbirko vseh do sedaj pripravljenih spodbud, ki jo najdete tukaj.)

The post Molitvena spodbuda Duh Assisija – december 2022 first appeared on Frančiškov svetni red.

9. 12. 2022

»Piskali smo vam …« (Mt 11,17)

Intenzivnost našega pričakovanja se povečuje z minevanjem adventnih dni, naša molitev pa postaja iz dneva v dan bolj vztrajna: Marànathà! Ko molimo: ” Pridi, Gospod Jezus! “ne določamo, kako naj Gospod pride k nam. Običajno ga samo povabimo, da pride, in mu pustimo možnost, da sam izbere pot, način, kako se želi predstaviti v našem življenju.

Glede na današnji evangeljski odlomek prihaja Gospod včasih k nam v radostni pesmi flavte, spet drugič pa v pesmi žalovanja. Pomembno je, da smo pozorni in dovzetni za njegove številne obiske tekom našega življenja. Ne glede na melodijo flavte, ki danes navdihuje naše življenje, njegov prihod vedno prinaša uteho, mir in tolažbo, a le, če smo sposobni začutiti in sprejeti Njegovo Prisotnost.

10. 12. 2022

UČENCI SPRAŠUJEJO JEZUSA
” Elija je že prišel, a ga niso prepoznali.”  (Mt 17,10-13)

Dragi sestre in bratje,
današnji evangelij nas najprej spomni, da so učenci tik pred tem odlomkom bili priča razodetju Boga, ki se je zgodilo skozi Kristusovo spremenjenje, kjer sta se mu pridružila Mojzes in Elija. Ta dogodek je  očitno še vedno v njihovih mislih, ko v današnjem evangeliju sprašujejo Jezusa. Iskali so pojasnila glede Elijeve vloge kot predhodnika konca sveta. Verjeli so, da se mora Elija vrniti, da bi se uresničilo Božje kraljestvo, Jezus pa jih poskuša premakniti s tem, da je Elijevo delo že opravil Janez Krstnik! Jezus kaže, kako se Bog premika v drugačnem ritmu od nas. Včasih se lahko ustavimo ali obtičimo v preteklosti in zamudimo tisto, kar je pred nami in ob nas ter zgrešimo Božjo prisotnost v tukaj in zdaj.

Jezus v tem evangeljskem odlomku svojim učencem jasno pove, da morajo, če mu resnično želijo slediti, trpeti z njim in se žrtvovati. Elija je v svojem času veliko pretrpel; enako se je zgodilo z Janezom Krstnikom; na koncu je daroval svoje življenje, ko so ga obglavili.

Jezus svojim učencem razloži, da se nova doba miru začenja zdaj, za tiste, ki znajo izkoristiti svojo priložnost, ki se odzovejo na klic k spreobrnjenju in vzpostavijo mir v svojih srcih.

Lepota tega odlomka (Mt 17,10-13) je tudi v tem, da vidimo učence, ki Jezusu postavljajo svoja vprašanja, da bi slišali, kaj ima on povedati o prihodnosti Božjega kraljestva. Tudi mi smo opomnjeni na to, naj Jezusu prinesemo vsako vprašanje, vsako misel, vsako uro vsakega dne … v molitvi … ali v drugih življenjskih okoliščinah.

Naj odkrijemo, da je Jezus Mesija v katerega smo upali in da je v njem Bog vsakodnevno zvest svojim obljubam, njegova ljubezen do nas pa traja iz dneva v dan.
“Gospod, razjasni svoje obličje, da bomo rešeni.” (Ps 79)

11. 12. 2022

»Bódite močni, nikar se ne bojte! … On prihaja, da vas reši!« (Iz 35,4)

Vera nam pomaga verjeti, da prihaja Odrešenik; zato moramo kot Janez Krstnik pripraviti pot Gospodu s  pogumom in ponižnostjo.

12. 12. 2022

Tvoja nežnost in milost sta večni

V srcu Matere, z veseljem vsak dan čakamo Gospoda, dar tvoje ljubezni, ki razsvetljuje naš obstoj, če je tvoja ljubezen z nami in nas ohranja združene, težave niso pomembne. Blagoslovi, Gospod, naša življenja in našo pot, naše sanje ter naše vsakodnevno delo.

13. 12. 2022

Kateri od obeh sinov je izpolnil očetovo voljo?

Dva sinova v Jezusovi priliki predstavljata vsakega od nas, ki hodimo po poti vere. Najti moramo primer vere prvorojenca. To pa zato, ker je uresničil Božjo voljo kljub temu, da je bilo delo težko in ga ni hotel opraviti. Kesanje in vera sta sredstvi za uresničitev Božje volje.

14. 12. 2022

Dobrota in zvestoba se bosta srečali,
pravičnost in mir se bosta poljubila.
Iz zemlje bo pognala zvestoba,
z nebes bo gledala pravičnost. (Ps 85,11-12)

To so besede upanja, oznanilo, obljuba, ki se bo še toliko bolj izpolnila v teh časih pričakovanja, ne samo v adventu, ampak v prihodnjih časih v svetu, kjer ne bo več skrbi in bomo čakali na ponovni prihod Njega, ki bo vse to izpolnil.

15. 12. 2022

“Povem vam: Med rojenimi od žená ni večjega od Janeza Krstnika, vendar je najmanjši v Božjem kraljestvu večji od njega.” (Lk 7,28)

Čeprav si ne bi smeli prizadevati, da bi bili največji med rojeni iz žena, bi bila skrajna milost in privilegij biti najmanjši v Božjem kraljestvu. Naše hrepenenje ne bi smelo biti obrnjeno  k iskanju zgolj zemeljskih stvari, temveč bi si morali prizadevati za večno življenje.

16. 12. 2022

Po poti odrešitve ne moreš hoditi sam. (Jn 5,33-36)

V današnjem Janezovem evangeliju se pojavlja lik predhodnika. Jezus vidi predhodnika kot tistega, ki je bil sposoben biti priča za Mesija s svojim življenjem in izjavlja, da: »Janez je pričal za resnico«, in »bil je svetilka, ki gori in sveti«. Svetloba, ki jo je izžareval predhodnik, ni bila njegova lastna; ” ni bil on luč” (Jn 1,8) ampak je bil le  svetilka, ki gori in sveti”.
V času adventa si dovolimo, da nas razsvetli bleščeča svetloba predhodnika, da bi se odpravili na srečanje  z Gospodom “s pravo lučjo, tisto, ki razsvetljuje vsakega človeka” (Jn 1,9).
Na potovanju proti Kristusu si dovolimo, da nas vodi brezpogojno povabilo samega Krstnika, in v kratkem pregledu vesti poudarimo, kaj se mora v nas zmanjšati, da lahko le Jezus raste.
Opomnjeni smo na Potrjeno Vodilo, v katerem Frančišek poziva vse družbene kategorije tako cerkvene kot človeške skupnosti, da si dovolijo biti vključeni v avtentično spreobrnjenje ljubezni, služenja in slavljenja  Boga brez omejitev in zadržkov.
» … vsi, ki v sveti katoliški in apostolski Cerkvi hočejo služiti Gospodu Bogu, vse cerkvene redove, duhovnike, diakone, subdiakone, akolite, eksorciste, lektorje, ostiarije in vse klerike, vse redovnike in redovnice, vse konverze in vse otroke, ubožce in stiskane, kralje in kneze, delavce in kmete, hlapce in gospodarje, vse device, vse vdržne in poročene, laike, moške in ženske, vse nedorasle in doraščajoče, mlade in stare, zdrave in bolne, vse majhne in velike, in vse narode, ljudstva, rodove in jezike (Raz 5,9;7,9), vse narodnosti in vse ljudi kjerkoli po širnem svetu, kar jih je in še bodo … da bi vsi mi vztrajali v pravi veri in spokornosti, saj se drugače nihče ne more zveličati.«  (Nepotrjeno Pravilo svetega Frančiška, poglavje XXIII)

17. 12. 2022

Družinsko drevo Jezusa Kristusa še vedno raste. Obstajajo “očetje” naše vere. Zaradi pričevanja vere in življenja določenih ljudi se je Jezus rodil v mojem srcu. Ali delim svojo vero, da lahko zrastejo nove veje? Ali sta moja vera in ljubezen živi, da se Kristus lahko ponovno rodi?

18. 12. 2022

Današnji evangelij nam kaže, kako Jožef, pravičen mož, brezpogojno zaupa Bogu: sprejme angelovo povabilo in brez vprašanj vzame Marijo svojo nevesto k sebi. Njegov DA načrtu odrešenja je tako pomemben kot Marijin, ker omogoča otroku, da se rodi, ima ime in je zaščiten, še posebej v težkih letih otroštva. Jožef sprejme, da postane oče, ne da bi prispeval k Jezusovemu spočetju; življenje sprejme tako, da nam pokaže očetovstvo srce.

Je zgled zaupanja, pa tudi upanja, velikodušnosti in odprtosti do življenja, ki ga danes potrebujemo bolj kot kadarkoli prej.

19. 12. 2022

Zgodba o Zahariju in Elizabeti je znana. Par je bil brez otrok, a pravičen, brez krivde v Božjih očeh. V njunem času je bila jalovost povezana s kaznijo in razumljena kot prekletstvo od Boga. Biti jalov je pomenilo biti brez dostojanstva, šlo je za javno sramoto. Bog je povrnil dostojanstvo, ko je Zaharija na oltarju zažigal kadilo. Zgodba ima nauk za nas. Jalovost ni prekletstvo, vendar včasih Bog odlaša, da nam da tisto, za kar prosimo, ker čas še ni zrel. Uči nas potrpežljivo čakati na Božji čas. Ko je prišel Božji čas, je Elizabeta spočela sina, ki je bil predhodnik obljubljenega Mesije. Zgodba je tudi spodbuda, da nobena od molitev ne ostane neodgovorjena. Zamuda ni zanikanje. Hvaliti bi morali Boga, ker bo uslišal vse naše molitve. Njegove obljube so neomajne. Potrpežljivost je vrlina, za katero bi morali vsi prositi. Ne glede na to, da takrat, ko je Bog odgovoril na Zaharijeve in Elizabetine molitve, Zaharija ni verjel, da bo njegova žena spočela. Par je potrpežljivo čakal, da se Božja beseda izpolni v njunem življenju in zvesti Bog je obljubo izpolnil. Pri Bogu ni nič nemogoče. Nikoli ne dvomimo v Boga. Vse, kar je obljubil, se bo izpolnilo. Naša dolžnost je, da ostanemo pravični in nedolžni pred Njegovim prestolom.

20. 12. 2022

Mariji je bila oznanjena dobra novica o odrešitvi človeštva, ne samo zato, ker je Devica, ampak predvsem zato, ker je njena duša bila na voljo Bogu.

Zahvalimo se Bogu za vzor življenja, ki nam ga daje v Mariji in se učimo od nje, da bomo vedno znali ponuditi svojo razpoložljivost Bogu.

21. 2. 2022

Veselimo se srečanja z Jezusom! Kakšno veliko veselje lahko povzroči tudi nerojeno ŽIVLJENJE, kakšno vznemirjenje lahko povzroči srečanje z upanjem v življenje! Čakati, iti, srečati se, služiti in se veseliti. Naučimo se te glagole živeti iz srca. Naj ta radost, to slavje napolni naša srca ob Božiču!

22. 12. 2022

»Od roda do roda traja njegovo usmiljenje …«
Božja obljuba prihaja v osebi Jezusa Kristusa, usmiljenje se je utelesilo.

23. 12. 2022

Lepota adventnega časa se skriva v poti, ki jo prehodimo, v odprtosti naših src za Božjo besedo, v božični glasbi, ki nas spremlja na naših ulicah, v ritmu upanja, v katerega se postavljamo, ne z namenom, da bi prišel posamezni dan, ampak da bomo pripravljeni in bomo zahrepeneli po “Velikem dnevu”. Kristus je tisti, ki je razlog našega Upanja.

24. 12. 2022

“…. nas bo obiskalo vzhajajoče sonce z višave, da razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, in naravna naše noge na pot miru.” (Lk 1,78-79)

Tudi v največji temi smo lahko prepričani, da bo prišla svetloba in bomo lahko hodili po poti miru. Pripravimo se torej na prihod svetlobe in na to, da bomo hodili po poti miru, “v svetosti in pravičnosti vse svoje dni! ” (prim. Lk 1,75)

The post S CIOFS do Božiča first appeared on Frančiškov svetni red.

Kot bumerang – vrzi dobro, pa se ti bo vrnilo
Štefka Gunžer

Prižgana svečka naju je z br. Jurijem pričakala, ko sva torkovo popoldne prišla v stanovanje s. Štefke Gunžer. Že prej so jo opisovali kot vitalno, zanimivo, táko, da jo moraš imeti rad – ampak v živo je nizala presenečenje za presenečenjem. Na pogled ji ne bi pripisal njenih let. Kako bi jih le, ko pa pri devetdesetih še ne potrebuje očal, nima večjih problemov s sluhom in zdravjem na sploh, hodi pokončno in je neprestano v gibanju.
Ponosno nama je pokazala svoje ročno delo –»kvačkanje in molitev« je dejala, ko je razlagala, kaj počne, potem pa omenila še delo v kuhinji in stanovanju, saj živi sama. In presenetljiva je tudi njena življenjska zgodba.

Kako je bilo vaše otroštvo?
Doma sem malo zunaj Ptuja, v Spuhlji, kjer sem preživela otroška leta. Zame je skrbela babica (mati). Svojo mamo sem videla šele, ko sem šla k prvemu svetemu obhajilu. Ko mi je teta pomagala pri oblačenju, mi je povedala, da me čaka presenečenje. Nisem si niti predstavljala, kaj bi lahko bilo, ko sem pa že imela oblekico, pa molitvenik, pa rožni venček. In ko je rekla, da bom videla svojo mamico, sem bila kar malo jezna. Nisem je prepoznala in na vso moč trdila, da so mati moja mama, da druge ne potrebujem. Babica je bila vdova, imela je sedem svojih otrok, ki jih je vzgojila. Zraven njih pa še naju z bratom. Imela me je rada–takrat se mi je zdelo, da je edina, ki me ima.

Časi vašega odraščanja so se gotovo razlikovali od današnjega časa.
Seveda, precej drugače je bilo, kakor je danes. Življenje je bilo veliko bolj trdo, vendar pa tudi bolj prisrčno in bolj iskreno. Ni smo imeli vsega, je pa bilo lepo. Brat je šel zgodaj služit. Ko sem začela hoditi v osnovno šolo, sem služit šla tudi sama. Pri dveh različnih družinah sem služila tri leta; pasla sem krave, pazila na dojenčka … Po treh letih pa sem se vrnila k babici. Dokončala sem osnovno šolo, potem pa sem se vpisala na meščansko šolo. Želela sem si postati učiteljica. Toda vmes je umrla teta in babica ni mogla več financirati šolanja. Tako sem ostala doma. Pri gospe Mariji Macun, ki je bila tudi predsednica Marijine družbe, sem se izučila za šiviljo. Postala pa sem tudi članica in tajnica omenjene družbe. Naš voditelj pa je bil p. Jozafat Jagodic, ki je naju z možem kasneje tudi poročil.

Moža pogosto omenjate – kar lepo število let sta preživela v zakonu. Kje pa ste se našla?
Na koru! Za praznik svete birme. Skupaj smo imeli pevske vaje za birmo. Jaz sem sicer njega že prej poznala, ker je igral v vseh igrah, ki jih je pripravljala Marijina družba (Franjo Gunžer je bil član ptujskega mestnega gledališča po drugi svetovni vojni), on pa mene ni poznal – bila sem šest let mlajša od njega. Spomnim se, da me je nekoč po vajah spremljal domov. Romantično je bilo, šla sva ob Dravi, opazovala zvezde. Saj ne znam opisati – tako varno sem se počutila ob njem. Tisto leto, ko sva se spoznavala, je bilo resnično lepo. Na veliko reči se je spoznal in mi jih razlagal – jaz pa sem ga rada poslušala.

Med vojno so ga Nemci zaprli in je bil tri leta v Zagrebu, ko pa se je vrnil, so se nanj spravili komunisti. Ko je študiral v Ljubljani, se je zelo povezal z Lojzetom Grozdetom, bila sta velika prijatelja. Oba sta imela za seboj podobno zgodbo – bila sta brez očeta, revna, sodelovala sta pri Orlih in Marijinih kongregacijah. Čisto lahko bi se tudi Franju zgodilo enako, kot se je Lojzeku. Mož ga je opisal kot dobrega človeka in molila sva zanj.

Potem pa je prišla poroka in življenje po njej …
Imela sem srečo, da sem res dobila dobrega moža. Ko danes pravijo, da ni mogoče iti v zakon čist, imam sama izkušnjo, da je to mogoče. Seveda pa se je potrebno pogovarjati, si zaupati, vztrajati pri zastavljenem. Pa ne misliti, da nisem bila v mladosti živahna in vesela, vendar sva oba z možem počakala na poroko in šla pred oltar čista. Ni dobro, če se s stvarmi hiti. Če se mislita dva poročiti, imata po poroki dovolj časa za vse.
Midva sva po poroki živela pri babici – vmes se je rodila Majda (najstarejša od treh hčerk), potem pa sva dobila stanovanje v Ptuju, kamor sva se preselila. V samem mestu smo se potem selili še štirikrat, da smo na koncu sedaj tu (župnija svetega Ožbalta).

In od tu je tudi vaša povezanost z brati prvega reda?
Mož je bil veliko pri minoritih v »kloštru« tudi že prej. Tudi po poroki druženje z njimi ni prenehalo. Zelo lepo smo se imeli, bili smo si kot sestre in bratje. Veliko smo tudi peli, se pogovarjali, si pomagali. Toliko lepih spominov je na tiste čase. Potem sva sodelovala v proštiji, prav tako pri bratih minoritih.
Enako pa smo se povezali tudi s kapucini, ko sva se nazadnje preselila v njihovo župnijo.

Ker sta bila verna in to tudi javno pokazala, vama v časih po drugi svetovni vojni gotovo ni bilo lahko.
Hudo je bilo. Mož vmes tri mesece ni imel službe, bilo smo popolnoma brez denarja. Takrat so nas nad vodo držali minoriti. Komunisti so od moža zahtevali, da bi vohunil in ovajal zanje, pa tega ni hotel narediti, zato smo vsak mesec imeli »premetačine« – pregledali so nam celotno stanovanje. Kaj točno so iskali, ne vem. Vsekakor ničesar niso našli. Nekaj časa je mož bil sosodnik, potem pa so ga od tam vrgli. Leta 1958 so zaprli poklicno mestno gledališče in na koncu je mož pristal v mlekarni. Sama sem bila doma in nisem hodila v službo. Sicer sem pred rojstvom otrok delala v računovodstvu, ampak po prihodu otrok sva se odločila, da jih bova sama vzgajala. K sebi sem vzela tudi babico in zanjo skrbela do smrti (umrla je stara 96 let).
Rodile so se nama tri hčerke, sin pa je pri porodu umrl. Kaj vem, kaj bi bilo, če bi preživel – morda bi pa bil duhovnik, kot si je želel biti v mladosti mož.
Da bi pomagala preživeti družino, sem tudi šivala. Zaradi tega (in zato, ker so bili patri pogosto pri nas na obisku in nismo skrivali, da hodimo k maši) so nas tudi ovadili in zagrozili z rubežem. To, da niti zase niti za druge ne bi smela šivati, me je ujezilo in odgovorila sem, da če pridejo po šivalni stroj, ga bom uničila, da nihče ne bo imel koristi od njega. Potem pa jih ni bilo več.

Z možem sta vzgojila tri hčere, kaj ste jim želela vcepiti?
Trudila sva se, da jim privzgojiva spoštovanje do ljudi, pa ubogljivost do staršev. Pri vzgoji sem bila jaz tista bolj stroga, pri atu so dekleta lažje prišla skozi. Nikoli se z možem nisva skregala, če je že kakšna beseda bila med nama, je bila zaradi otrok, on je bil bolj popustljiv. Nekdo pa je moral biti dosleden.

Za seboj imate kar nekaj bolečih, težkih trenutkov. Kje jemljete moč, da minejo?
Če mi je težko, si vedno mislim, danes je hudo, jutri pa bo »Bogec« stvar obrnil na dobro. Zanašam se na dobro. V vsako slabo stvar je potrebno prinesti nekaj pozitivnega. Če je stvar dobra, ti bo Bog gotovo pomagal, da se uresniči.
Verjamem, da je nad vsem Božja volja. Če veruješ v Boga, ti to pomaga. To je tako kot bumerang, če vržeš dobro, se dobro tudi vrne k tebi.

Povezanost in prijateljstvo s Frančiškovimi brati vam je v življenje prinašalo tudi duha in način življenja svetega Frančiška. Franjo je postal tudi prvi predsednik OFS (FSR) Slovenije.
Saj ni želel biti, sam je rekel: »Niti zaobljub nimam, ne morem biti predsednik.« Pa ga je pater prepričal, ko mu je dejal: »Ti zaobljube že živiš vsak dan!« In je sprejel služenje.
Zelo se je trudil. Hodil je okrog, bil na mednarodnih kapitljih, v München sem ga spremljala tudi jaz. Frančišek mu je bil blizu, zdi se mi, da mu je bil podoben – skromen, preprost, vesel, pripravljen pomagati. In to vse življenje, do konca.
Sama sem pa k Frančiškovi družini prišla kasneje. Imela sem dovolj dela z družino in vzgojo. Sem pa bila vseskozi povezana s Frančiškom.

Danes ste sestra v krajevnem bratstvu Sveti Ožbalt – Ptuj. Kako pa je s sodelovanjem v njem?
Dostikrat špricam (smeh). Toliko praznovanj imamo doma, da včasih ne uspem priti na srečanje, ker je ravno v nedeljo v času kosila. Vnuki, pravnuki (teh je že sedem)…v vsakem mesecu je kak rojstni dan, težko pa je biti na dveh krajih hkrati. Se pa trudim, da molim.
Zatekam se k »mojemu« Frančišku (z roko pokaže v smer, kjer na steni visi lesorez svetega Frančiška Asiškega) in vem, da mi pomaga.

Pri svojih letih ste neverjetno vitalni. Vsako jutro greste k sveti maši (približno 30 minut v eno smer). Kaj je recept za dolgo življenje?
Mišljenje, da so stvari v osnovi dobre! Ne se pustiti, da te kaj potre, povozi. Če pa je težko (kar pride), pa je potrebno potrpeti. Saj sem tudi sama kdaj manj dobro, mi je hudo, in ko me kdo sprašuje po počutju, se včasih tudi malo zlažem glede tega, da ne bi koga skrbelo. Ampak imam tak značaj, da znam v stvareh videti pozitivno. In vse izročam Božji volji. Vse gre po korakih – zjutraj se zahvalim za noč, ki je minila, zvečer za dan, ki se je zgodil.
Tudi moja starost je Božja previdnost. Domači mi pravijo, da moram še živeti, da bom molila zanje, ker sami še ne morejo toliko. »Bomo, ko bomo v tvoji starosti,« pravijo, »ampak zdaj te potrebujemo, da to delaš ti.« In se trudim za to.

Ob koncu sva z Jurijem dobila še velikonočni žegen. »Pri nas ga imamo še vsaj mesec po veliki noči, včasih celo do binkošti,« nama je razložila. »Saj praznujemo veliko noč vse leto, a ne?« je ob tem pomežiknila. Ob taki modrosti nisva imela kaj pripomniti. Tako sva srečanje zaključila hvaležna – za kosilo, še bolj pa za gostoljubje in pripravljenost s strani sestre Štefke.

Fani Pečar, br. Jurij Štravs
(intervju se najde v Bratu Frančišku , na strani 15)

The post S. Štefka Gunžer na vratih v sto let first appeared on Frančiškov svetni red.