V nedeljo 28. decembra, smo se še zadnjič v iztekajočem se letu zbrali bratje in sestre
našega krajevnega bratstva.
Ob 15. uri je bila molitvena ura, nato pa je sledila sveta maša za pokojne člane in
članice našega bratstva. Po sveti maši smo imeli srečanje v dvorani nad baziliko. Na začetku
srečanja smo se s pesmijo priporočili Svetemu Duhu, zmolili za slavljence našega bratstva in
se v molitvi spomnili pokojne sestre Danice Dobrovoljc, ki nas je zapustila v decembru.
Predsednik br. Dominik Herle nam je poročal o volilnem kapitlju Narodnega sveta OFS, ki je
potekal od 12. do 14. decembra na Kureščku. Kapitelj je odpiral različne teme iz katerih so
nato sledili pogovori, ki so postali pomembni za prihodnje delovanje Frančiškovega svetnega
reda. Brat Dominik nas je seznanil z nekaterimi dogodki, ki bodo potekali v prihodnjem letu
na narodni ravni (sveta maša s škofom Martinom Kmetcem, festival ob 800 letnici
Frančiškovega tranzitusa, romanje v Rim in Assisi; v Assisiju bodo prvikrat na ogled
posmrtni ostanki sv. Frančiška, Narodni tabor OFS, ki bo 25. junija potekal na Brezjah). V
nadaljevanju je predstavil novo vodstvo OFS Slovenije, med katerimi sta tudi naša sestra
Elizabeta Stanonik (podpredsednica) in naš brat Dominik Herle (odgovoren za vzgojo).
V delu namenjenemu katehezi, nam je naš duhovni asistent p. Robert Bahčič
spregovoril o obhajanju Božiča kot ga je doživljal naš serafinski oče sv. Frančišek. Opisal
nam je pot, ki jo je Frančišek prehodil po vrnitvi iz Svete dežele z željo, da bi postavil jaslice
in s tem počastil rojstvo Odrešenika. Na začetku poti, se je Frančišek povzpel na hrib v bližini
Assisija in dejal: »Nič lepšega nisem videl kot je moja spoletska dolina«, saj je videl s tega
hriba do Perugie in do Rima. Ko je šel sv. Frančišek iz Assisija pride najprej v Poggio
Bustone ter se nato odpravi v Rieti. Tam je najprej pozdravil ljudi, ki so ga sprejeli z odprtimi
rokami. V tem kraju visi napis »Dober dan dobri ljudje«. Enako napis lahko najdemo tudi ob
vhodu v baziliko Marije Pomagaj na Brezjah. V Rietiju je Frančišek dobil zagotovilo, da mu
je Bog odpustil grehe, ki so bili storjeni v njegovi mladosti. Poleg tega je na tem kraju
Frančišek prejel prvi odpustek; Bog mu je namreč dejal »tudi kazni so ti odpuščene«.
Frančišek je nato potoval v La Foresto ter končno prišel v Greccio, kjer je postavil prve
jaslice.
Postavitev prvih jaslic moramo razumeti v širšem kontekstu Frančiškovega tedanjega
življenja. Ko se je Frančišek vrnil iz Svete dežele, kjer je najverjetneje obiskal tudi Betlehem,
si je po vrnitvi v Italijo zaželel na lastne oči videti, kaj se je dejansko dogajalo ob Jezusovem
rojstvu. Greccio se je Frančišku zdel geografsko najbolj podoben Betlehemu, zato se je
odločil, da bo tam postavil jaslice. Točna lokacija postavitve je bila določena na čudežen
način: tam kjer bo deček vrgel baklo, tam bo Frančišek obhajal praznik Jezusovega rojstva.
Bakla je letela kar nekaj kilometrov daleč in se ustavila ob votlini Greccia. (glej Življenje
svetega Frančiška [VbF 80] (prvi življenjepis Tomaža Čelanskega o sv. Frančišku
Asiškem,www.franciskani.si ). Da je imel ta kraj v srcu Frančiška poseben pomen, nam
predoči br. Angel: »Tako kot je Jeruzalem pomemben kraj za Jezusa, ampak se ni rodil v
Jeruzalemu, rodil se je v Betlehemu, tako tudi za Frančiška: rodil se je v Assisiju, ampak k
srcu mu priraste Greccio in tam obhaja Jezusovo rojstvo«. Ti štiri kraji oz. svetišča so
predstavljena v obliki križa. Na vrhu križu je napis I.N.R.I. in tako se nad tem križem nahaja
Greccio, kjer je bila Frančiškova celica in, ki je vidna še danes.
tekst in foto: br. Dominik Herle
